ODNOSI
Temna stran odnosov: laži vplivajo na telo, dušo in avro
Psihologi pravijo, da se vsi kdaj zlažemo, je pa razlika med ljudmi, ki laži obžalujejo, in tistimi, ki ne čutijo ničesar ali celo verjamejo svojim prevaram. Lažemo sicer, ko smo ogroženi, da se izognemo kazni ali pridobimo nekaj v svojo korist. A naslednjič ko vas bo zamikalo lagati, premislite znova. Vaše odločitve namreč ne vplivajo samo na zunanji svet, ampak tudi na vaše možgane, fizično in energijsko telo.

Galerija
Že mali zdrsi v človekovi integriteti so upravičen razlog, da bo lahko počel neetične reči v prihodnosti, če ni kaznovan.
Mateja Blažič Zemljič, foto getty images
A+A-
Vsi lažemo. Raziskava univerze v Massachuttesu je pokazala, da se 60 odstotkov ljudi vsaj enkrat zlaže v desetminutnem pogovoru, povprečno pa nekje dvakrat do trikrat. Težnja k laganju, goljufanju in zavajanju je namreč globoko zakoreninjena v naši evolucijski zgodovini. Otroci se teh 'veščin' priučijo v starosti od dveh do petih let, kar psihologi označujejo kot mejnik v kognitivnem razvoju.
»Laž je odločitev, da se zlažemo, ko želimo prikriti resnico oz. vedno, ko podamo napačno ali prirejeno izjavo. Je naša odločitev, da dogodek predstavimo drugače, na takšen način, da bolj ustreza nam ...
Naročite se na e-novice
Uredništvo vam bo dnevno v vaš e-nabiralnik pošiljalo izbor najpomembnejših novic. Brezplačno. Odjavite se lahko kadarkoli.