Uživajmo čas, ki nam je dan

Prizna, da je čutila, kot da to knjigo preprosto mora napisati. Ideja zanjo se je porodila nekega dne, ko je opazovala Shiro, kako samo otožno gleda veverico, ki jo je navihano pobrisala na drevo, namesto da bi se pognala za njo, skakala okrog debla in lajala. Nenadoma je spoznala, da se je njena psička postarala. Ob tem se je zavedela tudi svojega staranja in tega, kako se lahko od pasjih starčkov naučimo, kaj je res pomembno. »Bog, naj postanem takšen človek, za kakršnega me ima moj pes.« Kdaj je pes resnično star, pa je odvisno od psa. »Načeloma je tako kot pri ljudeh. Nekateri so 'stari' ...