Zvezdanina modrost: Ariana

Spostovana Zvezdana! Z mamo živiva sami, odkar se je oče odselil. Bili smo normalna družina, imam še brata, ki živi v tujini. Oče je v globokih šestdesetih srečal neko žensko, ki ga je čisto zmešala, da se je začel obnašati do moje mame kot do služkinje. Že prej ni bil preveč romantičen, njun zakon je bil bolj ekonomska skupnost, pozabila sta na nežnosti in objeme. Mama je vestno kuhala, prala, skrbela za dom in bila predana do konca. Ko je šel, se ji je sesul svet in tri leta je prihajala k sebi, reševala sem jo pred samomorom, depresijo ... počasi se je spreminjala iz brezvoljne ženske, danes živim s pravo tiranko. Vse komandira, jeklena je, sicer mi kuha in skrbi zame kot za majhnega otroka, a ne morem ven, ne da bi ji morala polagati račune, kam grem, zakaj, domov ne morem pripeljati prijateljic, kaj šele koga moškega spola. Izigrava ubogo revo, svari me pred odnosi z moškimi. Ker mi ni treba doma dati nobenega denarja, mi cela plača ostane in varčujem, da se odselim. Preverja moj telefon, po TV gledava, kar paše njej. Hotela sem si kupiti svoj TV, pa je rekla, da je to brez veze, da ona ne gleda TV, da naj gledam, kar hočem. V praksi pa je, seveda, vse obrnjeno na glavo. Oče se ne javlja, čeprav živimo v istem mestu. V bistvu hodim v službo, ki mi je še kar v redu, in domov, kjer sem neke vrste zapornica. Mama me duši. Stara sem 28 let. Kaj mi svetuješ ? Ariana