»Vse je bilo lepo do tega prekletega koronavirusa, zdaj pa naju ne prepoznam več«

Spoštovana Zvezdana! Poročena sem 12 let, imava 7-letnega sina, dobri službi, stanovanje, avto, lepo in urejeno življenje. Do zdaj, do tega prekletega koronavirusa. Zdaj pa naju ne prepoznam več. Mož je lepo skrbel za nas in otroka, dobro zasluži, seveda pa si je vzel tudi veliko časa zase. Tenis, fitnes, druženje s prijatelji, službene poti, jadranja ... Cele dneve v službi, vsak drugi vikend z nami, vse to sva se dogovorila, vsak prvi vikend v mesecu sem imela jaz prosto za prijateljice in svoje stvari, vsak drugi vikend on, dva vikenda na mesec smo bili skupaj, počitnice tudi. Tri dni na teden je prišel domov šele zvečer, je delal in športal in se družil. Dva večera po 18. pa je bil doma, s sinom sem se učila jaz in v glavnem skrbela za njegove obveznosti. Dvakrat na teden sva se z možem tudi dala dol, dvakrat na teden sva se v mestu dobila na kosilu, enkrat na dva meseca je šel na jadranje ali smučanje za nekaj dni. Vse stroške za stanovanje in avto je plačal on, jaz sem skrbela za sinove potrebe in svoje. Lahko sem si privoščila obleke, frizerja, kozmetičarko, res dokaj razkošno živim. Zdaj smo cele dneve doma, mož dela od doma, jaz pa na čakanju in kar naenkrat si greva tako na živce, da se nama blede. Pogovarjava se o ločitvi, sin v kotu joka, mož me je pravkar udaril, otečena sem čez obraz. Vse mu gre na živce, kako skuham kavo, kaj rečem, kaj gledam na TV ... Zapira se v sobo in si ga meče na roko ob pornografiji, nič mi ne pove, kaj je zares narobe, začel je hoditi ven, s prijatelji se dobivajo na črno v nekem bifeju in domov prihaja pijan kot čep. Zvezdana, kaj je zdaj to, kje je moj zlati mož? Hijacinta