Zvezdanina modrost: Pepca

Spoštovana Zvezdana! Sem v zrelih letih, nekaj čez 50 jih imam. Živim s hčerko, ki je stara 33 let, ima dobro službo, a nikakor ne more najti partnerja. Po nekaj neuspelih poskusih je odnehala in je vedno bolj zaprta vase, globoko nesrečna, zajedljiva, samotarka. Živiva v mojem stanovanju, kjer je prostora za obe več kot dovolj. Vse stroške plačujem jaz. Vsake toliko kupi hrano, res velike zaloge, kar mi gre na živce, saj ne potrebujeva veliko. Za sproti kupujem jaz. Včasih jo vprašam, kaj dela s svojo dobro plačo in ali daje na kup za stanovanje, pa mi zabrusi, da je za naju moje stanovanje dovolj, kaj bi še bolj onesnaževala planet. Je veganka, redno hodi na telovadbo in je lepa ženska. Njen oče je izginil, ko se je rodila, z moškimi tudi jaz nisem imela sreče. Pred leti pa sem spoznala vdovca in se dobro razumeva, veliko sem zadnje čase tudi pri njem. Moji hčerki ni niti malo všeč in ves čas mi govori, da je goljuf. Sodu je izbilo dno, ko mi je rekla, da osvaja tudi njo, da jo je zadnjič otipaval in vabil na večerjo. Ko sem mu to povedala, se je smejal in zanikal in noče je več srečati. Mislila sem, da moja hčerka pretirava, zadnjič pa sem ju videla skupaj na kavi sredi mesta. Skoraj me je kap. Rekla sta, da sta se slučajno srečala, a v meni kljuva dvom. Hčerka še vedno pravi, da ji je zoprn, da je šla na kavo iz vljudnosti. On se smeji in pravi, da imam lepo hčerko, a da njemu mlade niso všeč. Občutek imam, da nimam nikogar na svetu, hčerka je ves čas tiho ali laja name, prijatelj se smeji in me ne jemlje resno, kaj je med njima, pa ne vem. Hčerka pravi, naj se sama prepričam. Kaj naj? Pepca