Zvezdanina modrost: Vanda

Draga moja ljuba Zvezdana! Nesreča se me drži, kot da je zalepljena name. V moji primarni družini smo bili več tepeni kot siti, mlada sem se poročila, izšolala sem se za medicinsko sestro, imela otroke, se ločila, mož me je tepel, varal in pil ... tipična slovenska zgodba. Jaz sem se razdajala celo življenje, otroke spravila do kruha in na lepem odkrila sebe. Začela sem obiskovati delavnice in tečaje, poskušala sem se rešiti žalosti in nevrednosti z raznimi dušnimi zdravljenji, ampak ljudje okoli mene so še vedno zlobni, nesramni, jezni, goljufivi. Kamorkoli se obrnem, bi vsi računali, vsi bi me učili svoje edine resnice. Imam bolečo izkušnjo z enim slovenskim duhovnim učiteljem in eno dušno terapevtko. Prvi me je zvabil v posteljo, v razmerje, bila sem ena izmed mnogih, ki nas je imel hkrati, učil nas je ljubezni, ljubljenja, zraven pa komandiral s sladkimi besedami, tako da sem mu dajala ves svoj zaslužek. Pravzaprav se ni niti ljubil z mano, samo slačil me je, lizal in vzdihoval, pozneje sem ugotovila, da sploh ne more ... Posodila sem mu svoj avto, dajala denar, z avtom se je zaletel, denarja nikoli vrnil. Ženska me je po začetnih dobrih terapijah začela nadirati, če sem brala in delala kaj drugega, kar ni bilo v njenih navodilih, in me skoraj spravila v blaznost, poznala je skrivnosti iz moje službe, in ko sem jo zapustila, mi je grozila, da bo vse dala v javnost. Ker se bojim za svojo službo in si ne upam povedati, kaj vse se je dogajalo tudi med korono, sem tudi takrat padla v čisti obup. Komu naj zaupam? Zakaj se nisem mogla pozdraviti, moje rane so še vedno iste, nisem ljubljena, sem zavržena, obsojena na trpljenje. Vanda