Ustvarili sta film, ki bi znal ženskam na široko odpreti vrata v Hollywood, tam po zaslužkih še vedno kraljujejo moški. Režiserka
Patty Jenkins je pred tremi leti namreč postregla s hitom Čudežna ženska, ki ni le prvi superjunaški film pod žensko taktirko, pač pa s skoraj 700 milijoni v kinoblagajnah tudi najdonosnejši film v zgodovini, ki ga je režirala ženska. Glavna igralka
Gal Gadot, ki si je v letošnjem letu ponovno nadela ogrinjalo čudežne ženske, pa je pristala v elitni trojici največjih igralskih zaslužkaric. Zlati ženski par sedme umetnosti, torej, ki zdaj spet združuje moči.
Taylorjeva in Burton sta se med snemanjem zaljubila.
»Rada se podajam na nova potovanja, obožujem vznemirjenje ob novih projektih, vzhičenje oživljanja novih zgodb. In Zgodba o Kleopatri je tista, ki jo že dolgo želim povedati,« je tvitnila Gadotova, ki bo pod Pattyjino taktirko na velika platna prenesla zgodbo slovite egipčanske kraljice, ki jo imajo filmofili morda najbolj v spominu v podobi
Elizabeth Taylor.
Kostumsko izjemna biografska zgodba o Kleopatri iz leta 1963 se je zapisala v filmsko zgodovino. Ne le ker sta se glavna igralca
Elizabeth Taylor in
Richard Burton med snemanjem zapletla v strastno romanco, četudi poročena z drugima, ter tako poskrbela za razburjenje in naslovnice svetovnih tabloidov.
Pač pa tudi zato, ker je bil s proračunom 37 milijonov najdražji film, ki ga je Hollywood do tedaj posnel, in je studio 20th Century Fox kljub mastnemu zaslužku 49 milijonov skoraj poslal v bankrot. A prav te zgodbe se zdaj lotevata Gadotova in Jenkinsova, za scenarij pa je že poprijela
Laeta Kalogridis, ki se je podpisala tudi pod Scorsesejev Zlovešči otok z
Leonardom DiCapriem.
Val kritik
Vest o filmu je že sprožila številne kritike, češ da bi egipčansko vladarico morala upodobiti igralka arabskega ozadja ali temnopolta. Nekatere moti, da je Gadotova, izbrana za naslovno vlogo, izraelskega porekla.
Zamisel za film o Kleopatri je dala prav Gadotova, razvijati pa ga je začela njena produkcijska hiša Pilot Wave. Zvezdnica ni usekala mimo, vsaj sodeč po menda burni dražbeni bitki med filmskimi studii, iz katere je kot zmagovalec odšel Paramount Pictures.
Za snemalne pravice so se menda potegovali tudi Universal, Warner Bros., Apple in Netflix. Da so bila pogajanja precej trda, ni presenetljivo, saj ideja o vnovični ekranizaciji Kleopatrine zgodbe že dolgo buri domišljijo filmarjev. Najbolj glasne in dolgotrajne so (bile) predvsem govorice o filmski adaptaciji zgodbe o kraljici Nila pod Sonyjevim okriljem, pri projektu, ki (še) ni zaživel, pa se je omenjalo vrsto režiserjev, tudi
Jamesa Camerona,
Davida Fincherja in
Denisa Villenueva, kot potencialni igralki pa sta najbolj izstopali
Angelina Jolie in najbolj nedavno
Lady Gaga.
