David Attenborough praznuje: 100 let glasu, ki predstavlja svet živali

Eden najvidnejših glasov v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti, čigar prelomni dokumentarci so v svetovni javnosti spremenili razumevanje naravnega sveta, bo jutri praznoval 100 let. Naravoslovne serije Davida Attenborougha, kot je Življenje na Zemlji (Life on Earth), v kateri je doživel znamenito srečanje z gorskimi gorilami v Ruandi, so najbolj oddaljene kotičke planeta prinesle v dnevne sobe po vsem svetu. Kot je ob stoletnici slavnega kolega za AFP povedal Jean-Baptiste Gouyon, profesor znanosti na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, je naravoslovje zaradi Attenborougha postalo tako priljubljeno kot nogomet. Po njegovih besedah so prav njegove oddaje v ljudeh vzbudile strast in čudenje nad naravo.

Attenboroughova vseživljenjska strast do narave se je začela že v otroštvu, pozneje pa je na univerzi študiral geologijo in zoologijo. Princ William, britanski prestolonaslednik, ga je opisal kot nacionalni zaklad. Attenborough je bil tudi velik ljubljenec njegove babice, pokojne kraljice Elizabete II., ki ga je leta 1985 opremila z naslovom sir in tako povzdignila v viteza. O njegovi priljubljenosti med mlajšimi generacijami priča pohvala ameriške pevke in avtorice Billie Eilish, ki je izpostavila njegovo globoko ljubezen do našega planeta in znanje o njem, in ob tem dodala: »Živalsko kraljestvo v vseh nas prebudi otroško radovednost.«

Med gorilami

Attenborough je pogosto govoril, kako srečen je, da je lahko našel in posnel redka bitja, ki jih je le malo tujcev videlo v divjini. Dejal je, da je lahko opazoval nekatere najčudovitejše prizore, ki jih ponujajo divji kraji sveta. Leta 2006 se je pridružil tistim, ki so začeli opozarjati na podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti. Takrat je izjavil, da glede tega vprašanja ni več skeptičen, potem ko je čakal na prepričljive dokaze, da človeštvo spreminja podnebje. Še vedno pa upa, da bo človeštvo znalo spremeniti smer. Upanje zato polaga v mlajše generacije. »Navsezadnje smo največji reševalci problemov, kar jih je kdaj obstajalo na Zemlji,« meni.

Njegova skoraj osem desetletij dolga televizijska kariera je sicer tesno povezana z BBC, kjer se je zaposlil v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Serijo Življenje na Zemlji, ki je izšla leta 1979, si je po svetu ogledalo kar 500 milijonov ljudi, številni dokumentarci in z njimi povezane knjige pa so iz njega naredili ime, ki ga pozna skoraj vsakdo. Ko se je spominjal vrhunca serije, trenutka, ko se je nepričakovano znašel povsem blizu skupini gorskih goril, je izkušnjo opisal kot blaženost in nekaj izjemnega. »Bil sem preprosto prevzet,« je dejal pred svojo stoletnico, ko je obujal spomin na odraslo samico, ki mu je obrnila glavo in mu pogledala naravnost v oči, medtem ko sta njena mladiča sedela na njem, kamere pa so ves čas snemale. Dokumentarne filme je snemal še globoko v devetdesetih letih. V filmu Ocean iz leta 2025 je obsodil industrijske metode ribolova bogatih držav ter jih označil za sodobni kolonializem na morju.

Kljub slavi se televizijski ustvarjalec, čigar brat je bil že pokojni igralec in filmski režiser Richard Attenborough, nikoli ni želel imeti za zvezdnika. Pri svojih 100 letih sicer ne pohajkuje več po džunglah in puščavah, a zgodbo našega planeta pripoveduje še naprej. Tako se denimo v oddaji Divji London (Wild London), predvajani v začetku leta 2026, čudi živalskemu svetu britanske prestolnice, svojega rojstnega kraja – od lisic in bobrov do ježev in pritlikavih miši. Po vseh svojih potovanjih je zaupal, da njegov najljubši kraj ostaja Richmond, premožno in zeleno predmestje na jugozahodu Londona. V tem mestu ob reki po poročanju APF živi že vrsto let. Še vedno prebiva v družinski hiši, ki jo je delil z že pokojno ženo Jane in njunima otrokoma.