Čeprav so ga mnogi klicali rockovski kameleon, je David Bowie to etiketo vztrajno zavračal. »Zame je kameleon žival, ki se preobleče, da bi bila čim bolj podobna okolici. Jaz pa sem vedno mislil, da počnem prav nasprotno od tega,« je nekoč dejal. Na današnji dan leta 2016 pa je udarilo kot strela z jasnega. Naslov, ki je preplavil vse svetovne medije, David Bowie je umrl, je svet ujel nepripravljenega, milijone oboževalcev pa pustil v šoku in nejeveri – še tolikanj bolj zato, ker je Bowie zgolj dva dni prej, in sicer na svoj 69. rojstni dan, izdal album Blackstar, enigmatično in glasbeno drzno mojstrovino, ki so jo kritiki takoj razglasili za eno njegovih najboljših. A šele po objavi o njegovi smrti so kriptični verzi o nevidnih brazgotinah, angelih in vstajenju dobili svoj popolni, a tragični pomen.
Mojster teatralnosti in večne preobrazbe je, kot da bi režiral svoje zadnje dejanje, lastno smrt spremenil v umetnost – poslovilno darilo svetu, ki ga je desetletja tako bogatil. Njegov tesni sodelavec Tony Visconti je potrdil tisto, kar so mnogi slutili: Blackstar je bil resnično njegov skrbno premišljen rekviem. »Vedno je delal to, kar je želel delati, in to je želel narediti vselej po svoje in na najboljši način. Njegova smrt se zato niti ne razlikuje od njegovega življenja – tudi to je bilo umetniško delo. Blackstar je posnel kot darilo za vse nas. Že leta poprej sem vedel, da bo to naredil. Le da nisem bil pripravljen. Bil je izjemen človek, poln ljubezni in življenja. Vedno bo z nami. In zdaj bi bilo še najmanj primerno jokati,« je 10. januarja 2016 zapisal Visconti.

Naslov, ki je preplavil vse svetovne medije, David Bowie je umrl, je svet ujel povsem nepripravljenega. FOTO: Robert Bodman/Afp
Prijatelj mu je s prstanom trajno poškodoval zenico in ustvaril iluzijo različno obarvanih oči.
Polbratov vpliv
Deset let pozneje se zdi, da priljubljeni spletni meme o svetu, ki je po Bowiejevi smrti skrenil s poti, postaja vse manj šala in vse bolj boleča resnica. Njegova smrt ni pomenila konca, temveč začetek novega, posmrtnega življenja, v katerem je skozi nepregledno množico ponovnih izdaj in arhivov prisoten pravzaprav bolj kot prej. Rojen kot David Robert Jones v londonskem Brixtonu je odraščal v bližnjem Bromleyju, kjer je že zelo zgodaj pokazal zanimanje za umetnost. Ključno vlogo pri njegovem odraščanju je imel 10 let starejši polbrat Terry Burns, ki je – kljub diagnozi shizofrenije in času, ki ga ni preživljal doma, temveč v psihiatričnih ustanovah – malega Davida seznanil s pojmi, kot sta budizem in okultizem, pa tudi s poezijo Williama S. Burroughsa ter modernim jazzom, ki je tako močno vplival na Bowiejev glasbeni izraz. Žal pa se je po dolgem boju s shizofrenijo Terryjevo življenje končalo s samomorom leta 1985: ta družinska tragedija je Bowieja globoko zaznamovala in postala navdih za pesem Jump They Say, izdano na albumu Black Tie White Noise iz leta 1993.

Ziggy Stardust je bil njegov alter ego. FOTO: Arhiv S. N.
Globalna superzvezda
Bowiejevo osebnost sta poleg bratove smrti zaznamovala še dva dogodka iz zgodnje mladosti. Prvi je bil šolski pretep s prijateljem Georgeem Underwoodom, ki mu je s prstanom trajno poškodoval zenico in ustvaril iluzijo različno obarvanih oči, kar je postalo njegov zaščitni znak. Drugi pa je bila odločitev, da spremeni priimek. Da bi se izognil zmedi z Davyjem Jonesom iz priljubljene skupine The Monkees, je navdih našel pri junaku teksaške revolucije Jimu Bowieju – natančneje pri njegovem slavnem nožu z ukrivljenim rezilom in odrezano konico, simbolu boja in ostrine.

Leta 1992 se je poročil s supermodelom Iman Abdulmajid, s katero je bil v zakonu vse do svoje smrti. FOTO: Reuters
Po nekaj neuspešnih singlih in debitantskem albumu, ki ni nikoli dosegel komercialnega uspeha, je leto 1969 Bowieju prineslo prelomnico. Singel Space Oddity, zgodba o izmišljenem astronavtu Majorju Tomu, je izšel le devet dni pred pristankom misije Apollo 11 na Luni, BBC pa ga je uporabil kot zvočno kuliso za prenos tega zgodovinskega dogodka – in Bowieja izstrelil v orbito slave. A to je bil šele začetek. Na začetku sedemdesetih je svetu predstavil svoj najbolj znan alter ego, Ziggyja Stardusta, androgenega nezemljana v nenavadnih kostumih. Album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars (1972) je postal kulturni fenomen, ki je definiral glam rock in Bowieja spremenil v globalno superzvezdo.