
Galerija

Legendarni pevec narodne glasbe Halid Bešlić je včeraj, 7. oktobra umrl v 71. letu starosti. Za seboj je pustil soprogo Sejdo in sina Dina Bešlića, ki se nikoli ni izpostavljal javnosti.
Dino se do zdaj ni oglašal za medije, a je za Blic prvič spregovoril po očetovi smrti in kratko povedal vidno pretresen: »Dobro smo vsi. Tako je, kot je.«
Halid Bešlić je svoj zasebni svet vedno držal stran od oči javnosti. Kljub temu so mediji vedeli, da je njegov sin leta 2017 v Sarajevu doživel prometno nesrečo, v kateri so bile poškodovane tri osebe, med njimi tudi on sam.
Tudi sam Halid je preživel hudo nesrečo leta 2009, ko je izgubil oko. »Po nesreči sem si podaljšal življenje. Od takrat živim bolj umirjeno, ne pijem več. Včasih sem živel 300 na uro! Če je nekomu dovolj tri piva, da se opije, sem jih jaz potreboval trideset. Tega več ni. Vedno sem cenil življenje,« je povedal pevec v enem izmed svojih zadnjih intervjujev.
»Nisem povzročil strašne nesreče. Ustavil sem, zavil v jarek in tam se je vse končalo. Vozil sem samo 40 kilometrov na uro, zgodilo se je zgodaj zjutraj, okoli pol petih. Bil sem utrujen, kadil sem cigareto – to je bila zadnja, ki sem jo prižgal. Udaril sem z glavo in izgubil zavest. Vse je bila usoda. Od takrat ne vozim več. Peljejo me prijatelji, jaz sem z vožnjo končal,« je še dodal Bešlić.
Na začetku leta se je po družbenih omrežjih razširila njegova ganljiva izjava, ki je spravila do solz tisoče ljudi po Balkanu. Halid je vedno živel skromno, brez škandalov, in si je prislužil naziv človeka iz naroda.
»Lahko bi vozil drag avto in snemal milijonske videospote, a zakaj bi to počel, če moj sosed nima za kruh? Raje nahranim njega, grem v javno kuhinjo, pomagam, kolikor lahko. Rad bi, da me po smrti pomnite kot dobrega človeka, ne le kot dobrega pevca,« je nekoč dejal legendarni glasbenik.
Čeprav je bil izjemno uspešen, ni bil imun na finančne težave. »Če ne bi bilo tistega kredita, bi bilo lažje,« je razlagal in dodal, da je moral vzeti posojilo, da bi razširil svoje poslovanje. Vseeno so mu naložbe pozneje omogočile mirno starost in finančno varnost za družino.
Halid je svoj glasbeni talent podedoval po materini družini. Po služenju vojaškega roka se je odločil, da bo petje njegov poklic. Začel je v lokalnih gostilnah pri Sokocu, nato v sarajevskih restavracijah. Prvi singel je izdal leta 1979 s pesmima Grešnica in Ne budi mi nadu. Pravi preboj je doživel leta 1981 z uspešnicama Sijedi starac in Zašto je moralo tako da bude. Album Dijamanti (1984) ga je izstrelil med največja imena jugoslovanske narodne glasbe.
Med letoma 1985 in 1991 je izdal kar osem plošč, nato pa ga je razpad Jugoslavije z vojno presenetil v Nemčiji. Kljub varnosti v tujini se je vrnil v domovino, da bi pomagal ljudem. Organiziral je stotine humanitarnih koncertov za pomoč žrtvam vojne, čeprav o tem ni rad govoril.
Halid Bešlić je živel, kar je pel – iskreno, človeško, z razumevanjem za malega človeka. Njegove besede o skromnosti in dobroti danes zvenijo kot oporoka: »Naj me ljudje pomnijo kot dobrega človeka, ne kot slavnega pevca.«.