Filmska igralka želi končati svoje življenje: želi si umreti že od osmega leta

Kanadska igralka in komičarka Claire Brosseau želi končati življenje z zdravniško pomočjo in se zato bori za dostop do kanadskega programa Medical Aid in Dying (MAiD). Po poročanju New York Times ima 48-letnica že od otroštva hude duševne težave – omenja manično depresijo, tesnobo, motnjo zaradi zlorabe substanc, kronične samomorilne misli in druge diagnoze – ter pravi, da si želi umreti že od osmega leta. V odprtem pismu na spletu je zapisala, da je v preteklosti večkrat poskušala narediti samomor in da je bila dolga leta v oskrbi različnih psihiatrov in terapevtov v ZDA, pri čemer naj bi preizkusila več kot dva ducata zdravil, različne oblike terapij ter tudi elektrokonvulzivno terapijo, a brez večjega olajšanja.

Za evtanazijo v okviru MAiD se je odločila leta 2021, vendar je težava v tem, da v Kanadi bolniki, katerih kronične težave so izključno povezane z duševnim zdravjem, trenutno še niso upravičeni do medicinsko podprtega končanja življenja. Sprememba pravil naj bi prišla že po marcu 2023, a so jo dvakrat odložili, zato bi lahko – če se zakonodaja ne spremeni – na to možnost čakala vse do leta 2027. Brosseau se je medtem pridružila tožbi skupaj z zagovorniško organizacijo Dying With Dignity Canada, v kateri trdijo, da je izključitev ljudi z duševnimi boleznimi diskriminatorna; primer še ni zaključen.

V zgodbi izstopajo tudi različni pogledi zdravnikov. Njen psihiater dr. Mark Fefergrad naj bi bil zadržan do ideje medicinsko podprte smrti in je poudaril, da je pri pacientih videl izboljšanje tudi po dolgotrajnem, težkem obdobju: »Verjamem, da lahko ozdravi. Ne mislim, da je MAiD najboljša ali edina izbira zanjo.« Druga psihiatrinja, dr. Gail Robinson, pa naj bi ocenila, da je omejitev nepravična; obenem pa dodala, da si želi, da bi si Brosseau premislila: »Želela bi si, da bi spremenila odločitev … Upala bi, da ji tega ne bi bilo treba storiti. A jo bom podprla.«

Brosseau nima partnerja ali otrok. Če bi ji dovolili možnost evtanazije, si želi ob sebi nekaj najbližjih – med njimi starše, sestro in svojega psa Olive – vendar ne želi, da bi gledali sam postopek; rada bi, da bi po slovesu počakali v drugi sobi. Svoje izčrpanosti ne skriva: »In že predolgo je bilo preveč. Dovolj je.«