Steven je v Veliki Britaniji preživel večji del odraslega življenja, njegova sestra je bila na Otoku tokrat prvič. FOTO: Facebook
Edvard VII. je Veliki Britaniji vladal od leta 1901 do 1910. FOTO: Wikipedia
Kralj Jurij V. je bil edini od Edvardovih otrok, ki bi lahko bil oče njune babice. FOTO: Wikipedia
Kate in njen brat sta bila rojena v Gruziji. FOTO: Facebook
Brat in sestra iz Gruzije sta prepričana, da sta potomca britanskega kralja Edvarda VII., in čeprav jima mnogi rojaki verjamejo, pa nista prepričala družinskega sodišča v Londonu, kjer sta zaprosila za britansko državljanstvo. Prošnjo so zavrnili in pripomnili, da je njuna zgodba povsem neutemeljena, Steven Lord Lloyd-Bagrationi in Kate Lloyd-Bagrationi pa da nista posredovala dovolj dokazov, ki bi njune trditve podprli. Lloyd-Bagrationijeva sta za državljanstvo zaprosila, ker da jima kot potomcema Angleža pripada, njun oče Stephen Henry Lloyd naj bi bil namreč rojen na Otoku, a sodišče dokazov o njegovem obstoju ni našlo.
Kralj Edvard VII. in Alexandra Danska sta imela šest otrok. Najstarejši princ Albert Victor bi moral na prestolu naslediti očeta, a je umrl star komaj 28 let. Kralj je tako po očetovi smrti leta 1910 postal Jurij V. Jurij je imel še tri sestre, Louise, Victorio in Maud, ter mlajšega brata Alexandra, ki pa je umrl dan po rojstvu. Princ Albert in princesa Victoria nista imela otrok, Juriju V. se jih je rodilo šest, princesa Maude, ki se je po poroki preselila na Norveško, pa se je zadovoljila z enim.
Kljub temu Gruzijca vztrajata, da je njun oče po mamini strani pravnuk omenjenega kralja in Alexandre Danske. Kdo od njunih otrok naj bi bil starš Stevenove in Katine babice, ki je bila menda nezakonski otrok, nista znala povedati. »Prosilca želita dokazati, da je bil njun oče Stephen Henry Lloyd, ki je umrl leta 1971, britanski državljan. Kot sta povedala, želita dokaz, da je omenjeni moški njun oče, izrabiti za pridobitev britanskega državljanstva,« je pozneje pojasnila sodnica Madeleine Reardon in dejala, da sta ji brat in sestra povedala, da so bili njuni predniki člani tako britanske kot gruzijske kraljeve družine, a o očetu ne vesta veliko. Poleg njegovega imena in nepotrjene informacije, da je bil Anglež, sta o njem vedela le še to, da je bil rojen 22. oktobra 1939. Sodišče je sicer preiskalo dokumente porodnišnic, a v nobeni niso našli podatka, da bi se na omenjeni datum rodil deček z imenom Stephen Henry Lloyd. A Lloyd-Bagrationijeva sta imela za to povsem logično razlago – dokumenti so bili uničeni med drugo svetovno vojno.
Steven in Kate sta na svet prijokala v Gruziji, sodnici pa sta povedala, da so se njuni starši spoznali v Moskvi, leta 1965 pa so se poročili v mamini domovini Gruziji. Oče je leta 1971 umrl, menda v prometni nesreči, mama pa se je v drugo poročila z Gruzijcem. Sodnica ni imela razloga, da omenjeni zgodbi ne bi verjela, je pa dejala, da v njej zevajo ogromne luknje. »Kje je bil oče, ko sta odraščala? Tega nista omenila z besedo. Morda nista vedela, a v tem primeru poveš, da je bil odsoten, je odšel na delo v tujino, je družino zapustil … Gospod Lloyd-Bagrationi mi je povedal le, da je večji del odraslega življenja preživel v Veliki Britaniji, medtem ko je njegova sestra zdaj sem prišla prvič,« je del obravnave povzela Reardonova. »Upam, da prosilca razumeta, da njuna prošnja ni bila zavrnjena, ker jima ne bi verjela ali ker z njima ne sočustvujem, temveč zato, ker nista podala dovolj jasnih dokazov, ki bi podpirali njune trditve,« je še dejala sodnica. Brat in sestra, oba sta stara nekaj čez 50 let, sta se tako morala vrniti v Gruzijo, a pravita, da ne nameravata obupati.
Rojstnega lista njunega očeta niso našli, a brat in sestra trdita, da so bili dokumenti najverjetneje uničeni med vojno.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
