Na beneškem filmskem festivalu so ga ovenčali z zlatim levom. Od sedmih nominacij za zlati globus je domov odnesel dva kipca, kot favorit pa je tudi v igri za oskarje s 13 nominacijami in za nagrafe bafta z eno nominacijo manj. Film Oblika vode izpod režijske taktirke Guillerma del Tora, ki se je podpisal tudi pod scenarij, je torej vsekakor eden najuspešnejših in najvidnejših izrazov filmske ustvarjalnosti minulega leta. Ki pa naj vendar ne bi zrasel v glavi velikega mehiškega filmarja, ampak naj bi bila zasnova zgodbe v resnici plod literarnega ustvarjanja dramatika Paula Zindla.
Filmske kamere so sledile nemi ženski, čistilki, ki se zaljubi v morsko pošast v ujetništvu laboratorija. To je pripoved, ki je navdušila filmske sladokusce in svetovno kritiško srenjo. In hkrati pripoved, ki močno spominja, že skoraj odseva zgodbo, ki jo je skoraj pol stoletja prej spisal Zindel. »Šokirani smo, da je veliki filmski studio posnel film, ki več kot očitno izvira iz dela mojega očeta, iz njegove igre Let Me Hear You Whisper, a nas niso vprašali ne za dovoljenje niti niso priznali našega prispevka,« je ogorčen Zindlov sin David, čigar trditev o kraji pa je filmski studio Fox Searchlight nemudoma označil za izmišljeno in nično. »Guillermo del Toro ni nikoli ne prebral ne videl omenjene igre. V 25-letni karieri ustvarjanja se je podpisal pod 10 celovečercev in je vselej priznal vse in vsakogar, ki so nanj vplival ali mu pomagali,« se je oglasil predstavnik studia in Davida še povabil na pogovor, če dvomi o originalnosti Guillermovega dela.
Ena je nema, druga ne
Oboževalci Zindlovega dela so tisti, ki so pisateljevo družino opozorili na že kričeče podobnosti med njegovo zgodbo in nagrajenim filmskim hitom. V obeh delih je rdeča nit ženska, ki kot čistilka laboratorija – ta je obakrat del tajne vojaške operacije – dela v nočni izmeni in se zaljubi v morsko bitje v ujetništvu. Tako v filmu kot v igri morskemu bitju prinaša hrano, pred bitjem pleše z metlo, medtem ko v ozadju odmeva romantična melodija. Obe glavni junakinji se naučita posebnega jezika, s katerim lahko z bitjem komunicirata, v obeh primerih pa pride junakinji na ušesa zloben načrt, kako ubiti morsko bitje, zato skuje protinačrt, kako bitje osvoboditi. Ob tem, da se tako v filmu kot v igri pojavi še ena ključna oseba – hišnik, ki naši junakinji pomaga pri reševanju nesrečnega bitja.
Vzporednice so torej več kot očitne. A ne smemo pozabiti niti na razlike. Filmska junakinja Elisa je namreč nema in se za komunikacijo z morsko pošastjo nauči znakovnega jezika, medtem ko Zindlova junakinja Helen govori. Močno drugačna sta tudi konca filma oziroma igre.
Omeniti velja, da ni prvič, da so se pojavili dvomi o izvirnosti Guillermovega dela. Po družabnih omrežjih se že nekaj časa širijo velikanski vprašaji, ali resnično on stoji za zgodbo filma. Je pa zdaj prvič, da se s sumi strinja tudi Zindlova družina. »Zahvaljujem se oboževalcem mojega očeta, da so opozorili na neverjetne podobnosti med njegovim delom in filmom Oblika vode.«
