Imela je 20 mesecev, ko ji je umrl oče: takšna je danes hči Kurta Cobaina in Courtney Love

Ko je njen oče, glasbenik Kurt Cobain, 5. aprila 1994 umrl, je imela Frances Bean Cobain komaj 20 mesecev. Ne ravno srečno otroštvo in mama, ki se je prav tako spopadala z odvisnostjo, sta pripeljala do tega, da sta skrbništvo nad Frances prevzeli njena babica in teta. Tudi sama Frances je bila, podobno kot njena starša, nagnjena k uživanju drog in alkohola ter  potrebovala je veliko časa, da si je uredila življenje. Medtem je porabila tudi precejšen del očetove dediščine. Vendar ji je po številnih težavah uspelo premagati demone in se vrniti na pravo pot.

Pred kratkim se je po osmih letih premora vrnila na rdečo preprogo. Tako jo je svetovna javnost lahko videla na posebni projekciji filma The Deputy, pri katerem je sodelovala kot izvršna producentka.

Frances Bean Cobain se je 7. oktobra 2023 poročila z Rileyjem Hawkom, sinom legende rolkanja Tonyja Hawka. Leto pozneje sta dobila sina Ronina. To je Francesin drugi zakon, danes pa je, kot pravi, vsak dan hvaležna za vse, kar ima. »Srečen drugi rojstni dan temu ljubitelju sladkega krompirja, svobodnemu duhu, iskalcu adrenalina, zaljubljencu v naravo, veter in sonce! Riley in jaz se vsaj enkrat na dan pogledava in rečeva: Ne moreva verjeti, da sva ga midva ustvarila,« je zapisala ob sinovem drugem rojstnem dnevu.

Dodala je: »Če bi vedela, da me bo vse to pripeljalo do tega življenja, polnega ljubezni s tem otrokom, bi šla še tisočkrat skozi vsako težko stvar. Hvala vesolju, da je tukaj.« Leta, ko je tudi sama postala mama, je Frances obeležila 30. obletnico smrti svojega očeta. V objavi se je spomnila njegove matere in svoje babice Wendy.

»Pogosto mi je položila roke na lica in žalostno rekla: "Imaš njegove roke." Vdihovala jih je, kot da je to njena edina priložnost, da ga za kratek čas še zadrži blizu sebe, zamrznjenega v času. Upam, da ga zdaj drži za roke, kjerkoli že sta,« je zapisala Frances. Dodala je: »V zadnjih 30 letih se je moje razumevanje izgube nenehno spreminjalo. Največja lekcija, ki sem se je naučila skozi žalovanje, ki traja skoraj odkar se zavedam sama sebe, je, da ima žalovanje svoj namen. Dvojnost življenja in smrti, bolečine in veselja, jina in janga mora obstajati, saj brez nje nič od tega ne bi imelo smisla.«

»Prav minljivost človeškega obstoja nas sili, da živimo svoja najbolj pristna življenja. Izkazalo se je, da ni večje motivacije za življenje z ljubeznijo in zavedanjem od spoznanja, da se vsega nekoč konča,« je sklenila Frances.