Je bil rasistični izpad na podelitvi nagrad posledica bolezni? V ljubljanskem UKC pojasnjujejo

Svet zabave je te dni šokiral dogodek z britanske podelitve filmskih nagrad bafta, kjer je moški s Tourettovim sindromom z rasistično žaljivko ozmerjal temnopolta igralca Michaela B. Jordana in Delroya Lindo. John Davidson, na Otoku znan kot ambasador te nevrološke motnje in navdih za večkrat nagrajeni film I Swear, se je igralcema javno opravičil ter dejal, da je šlo za povsem nehoteno dejanje, povezano z njegovo boleznijo.

V javnosti so se kljub opravičilu pojavili dvomi, ali je šlo res za simptom bolezni ali za zavestno izrečene besede. Na zapisane odzive so se na spletu odzvali tudi v UKC Ljubljana. Izr. prof. dr. Dejan Georgiev, dr. med., vodja Službe za nevrorehabilitacijo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, pojasnjuje, da so motorični in vokalni tiki, ki so značilni za Tourettov sindrom, vedno nehoteni. Mehanizem njihovega nastanka, zlasti pri kompleksnih vokalnih tikih, je po njegovih besedah zelo zapleten in še ni povsem razjasnjen.

Kot pojasnjujejo v UKC Ljubljana, se sindrom običajno pojavi v otroštvu in v večini primerov izzveni do 18. leta starosti. V nekaterih primerih pa se simptomi nadaljujejo tudi v odrasli dobi, bodisi v blažji bodisi v težji obliki. Pogosto so pridružena tudi druga stanja, denimo motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali obsesivno-kompulzivna motnja. Natančnih podatkov o številu bolnikov v Sloveniji ni, ocenjujejo pa, da je pojavnost primerljiva z drugimi državami, med 0,3 in 1 odstotkom šoloobveznih otrok. Kot poudarja Georgiev, je pri tej motnji razpon tikov zelo raznolik tako po moči kot po obliki. Zdravljenje vključuje zdravila in nefarmakološke pristope, kot je kognitivno-vedenjska terapija. V hujših primerih, ki ne izzvenijo ali se celo stopnjujejo po polnoletnosti, je mogoča tudi globoka možganska stimulacija. To metodo v UKC Ljubljana že več let izvajajo v sodelovanju nevrokirurgi in nevrologi, so še zapisali.