

Njegova smrt še danes nosi oznako ene največjih estradnih skrivnosti v regiji. FOTO: Zaslonski Posnetek Youtube

Željko Bebek. Foto: youtube FOTO:

Niti pevec Željko Bebek ni verjel, da bi si Ipe lahko sodil sam. Foto: Facebook FOTO:



Smrt Gorana Ipeta Ivandića leta 1994 je bila uradno razglašena za samomor, vendar številne podrobnosti in pričevanja tudi danes vzbujajo dvom, da resnica nikoli ni bila v celoti razkrita. Ivandića so našli mrtvega januarja 1994 pred beograjskim hotelom Metropol po padcu z balkona šestega nadstropja. Uradna različica je bila kratka in jasna – samomor. Vendar za mnoge, ki so ga poznali, pa tudi za del javnosti, ta zgodba nikoli ni zvenela prepričljivo.
Po policijskem poročilu je Goran Ivandić v noči na 12. januar 1994 skočil z balkona hotelske sobe. Vendar okoliščine nikoli niso bile do konca razjasnjene, številna vprašanja pa so ostala brez odgovora: zakaj ni pustil poslovilnega pisma, zakaj so nekatere podrobnosti z mesta dogodka ostale nejasne, zakaj so bližnji ljudje takoj izrazili dvom v uradni zaključek?
Goran Ipe Ivandić je bil ključna figura zlate ere skupine Bijelo dugme. Njegov bobnarski slog, energija in občutek za ritem so zaznamovali nekatere najpomembnejše albume skupine. Čeprav je imel v življenju težave z zakonom in osebne bitke, se ga kolegi spominjajo kot izjemno nadarjenega in predanega glasbenika.
Z Bijelim dugmetom je sodeloval pri snemanju albumov "Kad bi bio Bijelo dugme" in "Šta bi dao da si na mom mjestu".
Njegova soproga Dragana Ivandić je leta javno govorila, da ne verjame, da je dvignil roko nad sebe. Trdila je, da kljub življenjskim težavam in turbulentni preteklosti ni kazal znakov samomorilnosti. Dodatne dvome so sprožile izjave ljudi iz glasbenih in menedžerskih krogov, ki so trdili, da je Ivandić odprl vrata napačnim ljudem ter da je tragedija morda posledica spora ali incidenta s tretjimi osebami, in ne zavestne odločitve, da si vzame življenje.
Ko je Goran Bregović leta 1978 odšel k vojakom, sta Ipe in klaviaturist Laza Ristovski sklenila zapustiti Bijelo dugme in zagnati projekt Stižemo. Tedaj je bil Ipe aretiran zaradi posedovanja hašiša in obsojen na tri leta zapora. Na prestajanje kazni je leta 1981 odšel v Fočo, kjer se je izkazal z vzornim vedenjem. Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije ga je na Dan republike 1982 oprostilo, on pa se je vrnil v Bijelo dugme, v katerem je ostal do razpada skupine leta 1989.
Po razpadu Bijelog dugmeta se je Ipe znašel v finančnih težavah. Po pričevanjih, predstavljenih v dokumentarnem filmu Izgubljeno dugme, se je zapletel v vrsto sumljivih poslovnih transakcij in načrtov, med drugim v ambiciozen projekt pripeljati svetovne rock zvezde na plažo Zrće na Pagu. Začetek vojne v Jugoslaviji je te načrte uničil, poslovni partnerji in denar pa so izginili, poroča Večernji.

Skozi leta so se pojavile različne teorije: da je šlo za nesrečen primer, da je bil žrtev nasilnega napada, da so bili v zgodbo vpleteni dolgovi in ljudje iz beograjskega podzemlja ali da je resnica preprosto ostala prikrita. Nobena od teh teorij nikoli ni bila uradno dokazana, a nobena tudi ne povsem ovržena.
»Ne verjamem, da je Ipe storil samomor! Mislim, da nikoli ni bil labilna oseba. Čudno se mi zdi, da človek, ki sem ga dobro poznal in ki ni bil nagnjen k samomoru, v Beogradu skoči s šestega nadstropja. Nimam pravice spuščati se v kakršne koli domneve, ker ne spadam med ljudi, ki se s tem poklicno ukvarjajo, si pa dovolim pravico, da to povem,« je nekoč dejal Bebek.
