Kralj Harald V. je mrtev, naj živi novi kralj Haakon VIII.

Smrt norveškega kralja Haralda V. ne pomeni dolgega obdobja negotovosti glede tega, kdo bo naslednji monarh. Najstarejši evropski monarh je umrl minuli petek, v 90. letu starosti, ob 6.35 v bolnišnici v Oslu, po njegovi smrti je njegov sin Haakon takoj nasledil očeta na prestolu – ni bilo treba čakati na kronanje ali parlamentarno glasovanje. Norveška ustava namreč jasno določa pravila nasledstva prestola. Po 6. členu ustave je nasledstvo prestola dedno in poteka po določenem vrstnem redu. To pomeni, da po smrti kralja prestol preide na naslednika, ki je v nasledstveni liniji.

V primeru kralja Haralda je to njegov sin Haakon, ker je bil rojen pred ustavno spremembo leta 1990, ki je uvedla enakovredno nasledstvo moških in žensk, zato je po takratnih pravilih kot sin kralja Haralda imel prednost pred sestro Märtho Louise. Z njegovim prihodom na prestol pa se spremeni tudi položaj njegove žene Mette-Marit. Doslej je bila kronska princesa, zdaj pa je njen mož kralj in je zato kraljeva soproga oziroma kraljica. Reuters jo že opisuje kot novo norveško kraljico.

Njuna nova vloga prihaja v času, ko je norveška kraljeva družina pod močnim pritiskom javnosti. Foto Ole Berg-Rusten via Reuters

Njena nova vloga prihaja v času, ko je norveška kraljeva družina pod močnim javnim pritiskom. V ospredju so njeni nekdanji stiki z Jeffreyjem Epsteinom, o katerih so bili letos objavljeni novi dokumenti. Dodatno težavo predstavlja njen sin Marius Borg Høiby, Haakonov pastorek, ki je bil letos obsojen zaradi posilstva in drugih kaznivih dejanj. Primer je močno vplival na podobo kraljeve družine.

Visoka podpora

Podpora norveški monarhiji je bila dolga leta zelo visoka, vendar je letos občutno padla. Februarska anketa, ki jo je za norveški časnik Verdens Gang izvedel inštitut InFact, je pokazala, da monarhijo podpira približno 61 odstotkov Norvežanov, medtem ko jih je bilo leto prej 72 odstotkov. Hkrati je 44 odstotkov vprašanih nasprotovalo temu, da bi Mette-Marit postala kraljica, podpiralo pa jo je 33 odstotkov.

Triinpetdesetletni Haakon Magnus se je na novo vlogo pripravljal več desetletij, saj je kot prestolonaslednik že večkrat opravljal naloge regenta, predvsem v času očetove bolezni in odsotnosti. Študiral je politične vede na Univerzi Berkeley in razvojne študije na London School of Economics, poleg tega pa ima tudi vojaško izobrazbo. Leta 2001 se je poročil z Mette-Marit, s katero imata dva otroka, 22-letno Ingrid Alexandro in dve leti mlajšega Sverreja Magnusa. Haakon velja za bolj sodobnega in prizemljenega člana kraljeve družine, ki predstavlja mlajšo in bolj sodobno generacijo norveške monarhije. Hči Ingrid Alexandra je po njegovem prihodu na prestol postala nova prestolonaslednica.

Norveška monarhija ima stare korenine, ki segajo do prvega kralja Haralda Lepolasega v devetem stoletju. Ko je Norveška leta 1905 ponovno pridobila neodvisnost od Švedske, je bila na plebiscitu izražena jasna podpora monarhiji, nato pa je storting za kralja izbral danskega princa Carla, ki je prevzel ime Haakon VII. Danes je vloga monarhije večinoma simbolična, saj oblast pripada izvoljenemu parlamentu, kralj ima predvsem ustavno in reprezentativno vlogo: formalno je vodja države, imenuje vlado, odpira zasedanje parlamenta, predseduje državnemu svetu ter predstavlja Norveško doma in v tujini, vendar je politična oblast v praksi v rokah parlamenta in vlade.

Norveška od leta 1908 ne opravlja več kronanj. Novi kralj bo pred parlamentom prisegel, pozneje pa bi lahko sledila tradicionalna slovesnost posvetitve v katedrali Nidaros v Trondheimu. Datum še ni določen.