

FOTO: Reuters

FOTO: Dylan Martinez/Reuters

FOTO: Reuters

FOTO: Reuters

FOTO: Jack Taylor/Reuters





Britanski kralj Karel III. je začel novo poglavje v kraljevi zgodovini. Prvič v obdobju obstaja britanske monarhije, je javno razkril, koliko davka je plačal v preteklem finančnem letu, kar mnogi vidijo kot pomemben korak k večji preglednosti kraljeve družine. Razkritje zajema davčno obdobje 2024–25 in vključuje prispevke na dohodke iz naslova posestva, imenovanega vojvodina Lancaster, ki je v lasti Karla, ter dobičke od osebnih naložb in zaslužkov iz posestev, kot sta Sandringham in Balmoral.

Glede na poročilo je kralj v omenjenem finančnem letu plačal približno 15,1 milijona evrov davkov, s čimer se je uvrstil med 100 največjih davkoplačevalcev v Veliki Britaniji za to obdobje. Leto prej je plačal približno 13,7 milijona evrov, od svojega nastopa na prestol septembra 2022 je v javno blagajno prispeval več kot 34,8 milijona evrov. Princ William je v istem obdobju plačal približno 9,1 milijona evrov dohodnine in davka na kapitalski dobiček, leto prej pa približno 9,8 milijona evrov. Skupaj je, odkar je postal prestolonaslednik v javno blagajno prispeval več kot 23,5 milijona evrov.

Čeprav britanski kralji po zakonu niso dolžni plačevati dohodnine ali davka na dediščino, se je 77-letnik odločil za prostovoljno plačevanje davkov, kar je sicer počel že kot valižanski princ, a šele zdaj so točni zneski postali del javne evidence. S tem nadaljuje prakso, ki jo je leta 1993 prostovoljno uvedla kraljica Elizabeta II., s katero se je zavezala k plačevanju dohodnine in davka na kapitalski dobiček.

Poteza prihaja v času, ko se vse pogosteje pojavljajo vprašanja o upravljanju kraljevega premoženja, nepremičnin in prihodkov. Posebno pozornost vzbujajo obsežna posestva in investicijski skladi, kot sta vojvodstvi Lancaster in Cornwall, ki zagotavljata prihodke kralju in prestolonasledniku. Čeprav je Karel razkril dejanski znesek plačanega davka, ostajajo odprta številna vprašanja o celotnem bogastvu in finančnih privilegijih kraljeve družine.

Del javnosti meni, da gre za pomemben korak k modernizaciji monarhije in večji transparentnosti, drugi pa opozarjajo, da bi morala preglednost zajemati celoten finančni sistem kraljeve družine, ne le enega podatka. Ali bo ta poteza pomenila začetek večjih sprememb ali zgolj simbolično gesto, bo pokazal čas. Eno pa je gotovo, razprava o kraljevih financah je znova odprla vprašanje vloge monarhije v sodobni družbi.