Na prvi pomladni dan dobil dvojčici

Noben prvopomladanski dan za Ivico Kostelića ni bil tako lep kot letošnji. Za nekaj trenutkov je lahko odmislil temačno obdobje, v katerem smo se znašli, saj sta njegovo življenje v petek popoldne razsvetlila dva topla sončna žarka.

»Danes je prvi dan pomladi. Danes je vajin dan. Dobrodošli, deklici moji!« se je nekdanji hrvaški as belih strmin razveselil prihoda dvojčic. Njegovo neizmerno veselje bi bilo nekoliko večje le, če bi lahko bil med porodom ob ženi Elin, česar pa zaradi razsajanja koronavirusa ni mogel. »Drugega kot to, da sem preč od sreče, skoraj ne morem reči. Porod je potekal kot po maslu, vsi v porodnišnici pa so bili nadvse pozorni in profesionalni. Kljub nič kaj zavidljivim okoliščinam so poskrbeli, da se je vse odvijalo brez težav. Žal mi je, da nisem mogel biti poleg,« se je še iskreno zahvalil osebju zagrebške porodnišnice, kjer so se mu zdaj naposled uresničile sanje o veliki družini.

Bil je v špici hrvaškega smučanja. Podiral je rekorde. Kot po tekočem traku zbiral medalje, tudi s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Zdaj pa ima že šestčlansko družino. »Od nekdaj sem si želel veliko otrok, saj so otroci tisto najbolj dragoceno in največ vredno, kar pustimo za seboj. Na svetu ni lepšega od tega, da ustvariš novo življenje,« je prepričan upokojeni športnik, ki je čare očetovstva prvič odkrival pred slabimi šestimi leti, ko sta z islandsko lepotico Elin že v prvem letu zakonskega življenja pozdravila prvorojenca Ivana, ki se mu je že leto in pol pozneje pridružil bratec Leon. A čeprav mlada očka in mamica svoja sinova obožujeta, sta vendar hrepenela po novem naraščaju. Zato je lansko jesen Ivica skočil skoraj do stropa, ko mu je ljubljena povedala, da bosta spet zibala. In to kar dvakrat.

»Nosečnost je bila načrtovana, oba sva še želela otrok, a dvojčici – to je bilo za oba velikansko presenečenje. Sploh, ker naj bi se dvojčki prenašali po ženski strani družine, a v Elinini jih nikoli ni bilo,« je dejal Ivica. »Dva fantka in dve deklici – čudovito ravnovesje.« Vsa družina, vključno z babicami in dedki, je nestrpno pričakovala prihod dveh štručk. Ki pa sta se svojega roka le ohlapno držali, za dvojčke precej nenavadno sta namreč prišli celo z malenkostno zamudo. »Elin se počuti dobro. A proti koncu nosečnosti je bilo zanjo že precej naporno, vsaka dojenčica je namreč tehtala dva kilograma in pol, kar je bilo zelo težko nositi.«


Oba srečna sta seveda že precej razpredala o imenih za hčerki, a bosta z razkritjem še nekoliko počakala. Kot tudi z velikim slavjem. »Čeprav smo vsi navdušeni, bova počakala, da se situacija s koronavirusom umiri. Upoštevamo namreč navodila in se držimo le zase. A ko bo tega konec, bova praznovala s prijatelji in družino.« Čeprav bo Ivica s sinkoma verjetno že v teh dneh malce zarajal, ko se bo Elin z novorojenčicama vrnila domov, kjer vse tri njihovi fantje komaj pričakujejo. Ivan in Leon naj bi se nadvse veselila tega, da bosta starejša bratca. Ivica pa že zdaj ve, da ga bosta deklici vrteli okoli svojih drobnih mezinčkov. »Pravijo, da so hčerke očkove punčke. A roko na srce, mene že sinova vrtita okoli prsta, zato si še zamisliti ne morem, kako me bosta šele hčerki,« je dejal smučar in dodal, da je tudi samega sebe presenetil, kako popustljiv očka je. Čeprav se Elin s tem v celoti ne strinja. Meni namreč, da je čudovit oče, ne strog, a je vendar jasno postavil meje, da Ivan in Leon točno vesta, kaj lahko in česa ne.