
Galerija

Ko sta se pred 70 leti pojavila Barbie in Ken, Barbie leta 1959, Ken pa leta 1961, sta bila izdelana po nemogočih oziroma nedosegljivih proporcih. Resnična ženska z Barbiejinim telesom ne bi mogla dvigniti glave in bi se morala premikati po vseh štirih.
Kaže pa, da se časi spreminjajo. Na Univerzi v Adelajdi so analizirali štiri novejše lutke Barbie, ki so različnih mer, in najnovejše lutke Ken. Meritve so nato primerjali z merami mladih moških in žensk, starih od 18 do 35 let. Primerjava je pokazala, da se telesni proporci lutk končno začenjajo približevati tistim pri resničnih ljudeh.
»Razmerja med obsegom pasu in bokov ter med prsnim košem in pasom so zdaj v mejah normale za ključne ženske telesne proporce, čeprav so še vedno pod tipičnimi ženskimi povprečji,« so zapisali. Pri Kenu pa so ugotovili, da splošna oblika telesa sicer postaja bolj realistična, vendar zlasti razmerje med prsnim košem in pasom še vedno ne odraža povprečnega moškega.
Raziskovalka dr. Sara Grafenauer, ki je vodila raziskavo, pravi: »Barbie in Ken spadata med najbolj prepoznavne kulturne ikone na svetu. Za številne otroke predstavljata zgodnjo in vplivno podobo tega, kakšna bi morala biti telesa odraslih. Toda tradicionalni lutki Barbie in Ken sta imeli vedno nerealistične in statistično malo verjetne telesne proporce.«
Za številne otroke predstavljata zgodnjo in vplivno podobo tega, kakšna bi morala biti telesa odraslih.
Pozitivne spremembe, ki so jih strokovnjaki opazili pri telesnih oblikah in razmerjih Barbie in Kena, bi morale pomiriti zdravstvene delavce in starše, ki izbirajo te lutke. Raznolikost je korak v pravo smer, saj lutke zdaj bolje odražajo ljudi, ki jih otroci vsak dan videvajo okoli sebe.

»Otroške igrače niso namenjene le zabavi, temveč tudi pomagajo oblikovati predstave o telesu, zdravju in identiteti. Čim bolj odražajo raznolikost resničnih ljudi, bolj pozitiven je lahko njihov vpliv,« pravi Belinda Durey, soavtorica študije.