
Galerija

S tem, ko je na družabnih omrežjih zavladal trend, ki lahko videz uporabnika spremeni v takšnega, kakršnega bi imel v osemdesetih, v ospredje znova stopajo serije, ki so tedaj kraljevale na malih zaslonih. Ena od njih je Dinastija. Za njenimi bleščečimi scenami pa se skrivajo številne zanimive zgodbe: od televizijskega rivalstva z Dallasom, menjav igralcev in kontroverznih tem do izjemno dragih kostumov in znamenitega moldavskega pokola.
Dinastija je bila premierno predvajana na ameriški mreži ABC in je nastala kot neposreden odgovor na uspeh serije Dallas, ki jo je od leta 1978 predvajal CBS. Dallas je predstavljal staro bogastvo: nafto, ranče, kavbojske klobuke in prašni Teksas. Dinastija je ponudila novo bogastvo: glamurozni Denver, razkošne vile v evropskem slogu, krzno, kaviar in visoko modo. Razlika se je kazala tudi v oblačilih. Kostumograf Dinastije Nolan Miller je imel tedenski proračun okoli 30.000 evrov, njegove kreacije pa so pomagale popularizirati podložena ramena in masiven nakit. Glavni zvezdnici praviloma nista smeli nositi iste kombinacije dvakrat.
Tudi konflikti so bili drugačni. Medtem ko je Dallas drame reševal predvsem z družinskimi prepiri in poslovnimi spletkami, je Dinastija uvedla znamenite fizične obračune, predvsem pretepe Aleksis in Kristal. V prvih treh letih je Dallas kraljeval na vrhu gledanosti, toda v sezoni 1984/85 ga je Dinastija prehitela in postala najbolj gledana serija v ZDA. Čeprav so mediji ustvarjali vtis velikega rivalstva, so se igralci obeh serij zasebno dobro razumeli. Joan Collins in Larry Hagman sta se celo družila na hollywoodskih zabavah in se, da bi zmedla tabloide, skupaj fotografirala. Zanimivo je še, da sta se obe seriji končali leta 1991, le nekaj dni narazen.
Preden je nastala Dinastija, je projekt nosil naslov Oil oziroma Nafta. Esther in Richard Shapiro sta želela ustvariti serijo o naftni krizi leta 1979, vendar sta ugotovila, da gledalcev veliko bolj zanimajo bogata družina, njeni odnosi in življenje v razkošnem dvorcu kot pa sami naftni posli. Esther Shapiro je pozneje pojasnila, da je želela prikazati močno družino, v kateri se ljudje kljub konfliktom ljubijo. Po njenem mnenju je bila Dinastija tudi bolj kot Dallas, kjer so bile ženske pogosto bolj pasivne, osredotočena na ženske like.
Vloga Kristal je bila najprej ponujena Angie Dickinson, vendar jo je zavrnila. Zanimivo je, da takrat sploh ni vedela, da je projekt kasneje dobil novo ime Dinastija. Ko je pozneje srečala producenta Aarona Spellinga, ga je vprašala, kaj se je zgodilo s serijo. Spelling ji je povedal, da se že predvaja vsako sredo zvečer in da se imenuje Dinastija. Nato ji je ponudil še vlogo lady Ashley Mitchell, vendar je tudi to zavrnila, saj je želela imeti svojo serijo. Vlogo Kristal je tako dobila Linda Evans, ki je Dickinsonovi pozneje dejala, da ji je zelo hvaležna, ker je ponudbo zavrnila. Igralki sta postali prijateljici.
Steven Carrington, sin Blakea Carringtona, je bil homoseksualni lik, ki sta ga najprej igrala Al Corley, nato pa Jack Coleman. Za ameriško televizijo je bila to pomembna in precej kontroverzna poteza. Vendar je bila Stevenova seksualnost pogosto prikazana previdno in dvoumno, kar Corleyu ni bilo všeč in je po drugi sezoni zapustil serijo. Scenaristi so njegovo zgodbo rešili tako, da je Steven v eksploziji na naftni ploščadi utrpel hude opekline. Po čudežni plastični operaciji se je vrnil z novim obrazom ... in z novim igralcem, Jackom Colemanom. Coleman je pozneje povedal, da je imel zaradi vloge občutek, da mora postati nekakšen javni predstavnik homoseksualnosti, česar si ni želel. Corley je spoznal, kako pomemben je bil Steven za gledalce. V pismih oboževalcev so mu ljudje pisali, da jim je lik pomagal zbrati pogum, da so staršem povedali za svojo spolno usmerjenost.
John Forsythe, ki je igral Blaka Carringtona, je bil edini igralec, ki se je pojavil v vseh 220 epizodah serije. Medtem ko so se igralci, odnosi in zgodbe nenehno spreminjali, je Blake ostal osrednja figura celotne serije.
Po prvi sezoni je bila Dinastija skoraj odpovedana. Vse se je spremenilo, ko se je v seriji kot neusmiljena in manipulativna Aleksis Carrington pojavila Joan Collins. Gledanost je skoraj čez noč eksplodirala. Aleksis je postala eden najbolj prepoznavnih likov televizije, Joan pa ena največjih zvezd osemdesetih. Do leta 1985 je Dinastija postala ena najbolj gledanih nadaljevank na svetu.
Moda je bila eden od zaščitnih znakov Dinastije. Nolan Miller je v času serije ustvaril več kot 3.000 kostumov, proračun pa je znašal približno 30.000 dolarjev na teden. Najdražji kostum v zgodovini serije naj bi bila razkošna črno-bela plesna obleka z biseri, ki jo je nosila Linda Evans kot Kristal. Takrat je bila vredna približno 30.000 evrov, kar bi danes pomenilo skoraj 90.000 evrov. Zaradi tisoče ročno všitih biserov, bleščic in drugih podrobnosti je izdelava trajala približno tri do štiri tedne. Miller je scenarij pogosto dobil šele v sredo, nato pa je imel nekaj dni časa, da je pripravil okoli 20 novih kostumov za naslednjo epizodo.
Tudi krzneni plašči in drugi kosi niso bili vedno izposojeni, temveč so jih izdelovali po meri. Nekateri kosi iz uradne modne kolekcije Dinastije so bili vredni tudi več kot 170.000 evrov. Po koncu serije je Joan Collins velik del svoje garderobe, klobukov in rokavic shranila v Hollywoodu. Leta pozneje jih je prodajala na dražbah. Njene znamenite obleke z velikimi naramnicami so dosegale visoke cene. Ena od rdečih oblek je bila prodana za skoraj 6.000 evrov, masivne ogrlice pa za več kot 8.000 evrov. Collinsova je nekoč iz dražbe umaknila posebno okrašeno Versacejevo jakno, ker je menila, da je preveč fantastična, da bi jo prodala. Danes so nekateri ključni kostumi iz Dinastije v muzejih mode in televizijskih arhivih ter veljajo za pomemben del zgodovine televizijske mode.
Znameniti pretepi Aleksis in Kristal niso bili posneti z dvojnicami. Joan Collins in Linda Evans sta prizore posneli sami. Čeprav sta pazili, da se ne bi poškodovali, je med snemanjem prišlo do nesreče. V znamenitem prizoru pretepa v jezeru je Collinsova utrpela poškodbo brade in potrebovala približno dva tedna za okrevanje. Voda je bila zelo plitva, zato sta se igralki bali tudi poškodb glave in hrbta. Zanimivo je, da sta bili, čeprav sta se v seriji nenehno spopadali, zasebno v odličnih odnosih.
Ker so bile originalne obleke zelo drage, so za blatne prizore izdelali identične replike iz cenejših materialov. Prvotne obleke so uporabili za kadre pred pretepom, replike pa za prizore v blatu. Sintetični materiali so bolje prenašali vodo in umazanijo.
Tudi blato ni bilo pravo. Ekipa posebnih učinkov je uporabljala mešanico vode, gline v prahu, tekoče čokolade in živilskega zgoščevalca. Tako je bilo videti kot pravo blato, vendar se je lažje izpralo. Takoj po koncu snemanja so asistenti pritekli z brisačami in toplo vodo, obleke pa so odnesli v specializirano čistilnico. Zaradi hitrega čiščenja so jih lahko ohranili skoraj nepoškodovane.
Zaključek pete sezone, predvajan maja 1985, je postal eden najbolj znamenitih televizijskih zaključkov sezone vseh časov. V izmišljeni evropski Moldaviji se Amanda Carrington poroči s princem Michaelom. Med poroko v cerkev vdrejo oboroženi napadalci in začne se množično streljanje. Sezona se konča s prizorom, v katerem glavni liki ležijo na tleh, prekriti s krvjo. Gledalci niso vedeli, kdo je preživel. Epizodo je v ZDA spremljalo več kot 60 milijonov gledalcev.
Za kostumografa Nolana Millerja je bila epizoda prava nočna mora. Za snemanje so potrebovali več različic vsakega kostuma: eno za prizore pred streljanjem, drugo za posebne učinke in tretjo, že prekrito s krvjo. Takratna umetna kri, izdelana predvsem na osnovi sirupa in barvila, je na svetlih tkaninah puščala trajne madeže. Za velik preobrat pa ni šlo samo zaradi zgodbe. Pogodbe številnih glavnih igralcev so se iztekale in zahtevali so višje honorarje. Producent Aaron Spelling je pokol uporabil tudi kot pogajalsko taktiko: igralcem je bilo jasno, da bi njihov lik lahko ostal mrtev, če ne bi podpisali nove pogodbe. Joan Collins je bila zaradi pogajanj tako jezna, da se ni pojavila v prvi epizodi šeste sezone. Ko se je serija vrnila, se je izkazalo, da je večina glavnih likov preživela. Umrla sta le dva stranska lika, Luke Fuller in lady Ashley Mitchell. Gledalci so se počutili prevarane, gledanost je začela upadati.
Za glamurjem na zaslonu so potekali številni spori. Joan Collins in Aaron Spelling sta se pogosto prepirala glede honorarjev, snemalnih urnikov in scenarijev. Collinsova je večkrat zagrozila, da bo zapustila serijo, če ne bo dobila plačila, ki ga je zahtevala. Tudi zasebna življenja igralcev so bila polna ljubezenskih dram, zaradi česar je bilo videti, kot da ima Dinastija svojo različico resničnega življenja.
Med letoma 1984 in 1985 je Rock Hudson nastopil v devetih epizodah kot Daniel Reece, Kristalin ljubimec. Producenti med snemanjem niso vedeli, da je zbolel za aidsom. Hudson je umrl 2. oktobra 1985. V eni od scen se je moral poljubiti z Lindo Evans, vendar je bil zelo zadržan. Evansova je pozneje povedala, da se je vprašala, zakaj jo je komaj poljubil.
Takrat je o aidsu krožilo veliko napačnih informacij, med drugim tudi prepričanje, da se lahko virus prenaša s slino. Primer je zato sprožil veliko medijske pozornosti.
Diahann Carroll se je v četrti sezoni pridružila seriji kot Dominique Deveraux. Takrat je bila ena redkih temnopoltih igralk s stalno vlogo v večerni ameriški televizijski seriji. Producenti so želeli, da bi bil njen lik opredeljen predvsem z značajem, ne z barvo kože. Carroll je bila za vlogo izbrana po srečanju z Aaronom Spellingom na zabavi ob podelitvi zlatih globusov. Praktično še isti večer sta se dogovorila za sodelovanje. V seriji je ostala še eno sezono, nato je nastopila v seriji z izvirnim naslovom The Colbys in se pozneje za kratek čas vrnila v Dinastijo.
Leta 2011 sta Esther in Richard Shapiro napovedala film, ki bi bil predzgodba Dinastije in bi se odvijal leta 1961. Zgodba naj bi spremljala mladega Blaka Carringtona in trenutek, ko je spoznal Aleksis. Film naj bi imel vzdušje šestdesetih let. Načrt je bil, da bi lahko postal začetek širše franšize, saj so ustvarjalci želeli pozneje razviti tudi zgodbe drugih likov, med njimi Kristal. Projekt ni bil nikoli uresničen.
Gordon Thomson, ki je igral Adama Carringtona, je upodobil izrazito konservativnega in homofobičnega lika. Adam je bil še posebej nestrpen do homoseksualnosti svojega brata Stevena. Zanimiv kontrast je, da je bil Thomson v zasebnem življenju gej. Tako je igral lik, katerega odnos do homoseksualnosti je bil popolnoma nasproten njegovemu lastnemu življenju. Danes je ta primer še posebej zanimiv, saj je bila Dinastija ena prvih velikih televizijskih serij, ki je, kot že zapisano, homoseksualnost pripeljala v ospredje termina najvišje gledanosti.
Čeprav je zgodba postavljena v Denver, so nekatere prizore snemali v Kaliforniji. Posestvo Filoli v Woodsideu je služilo kot zunanjost razkošnega doma družine Carrington. Posestvo meri več kot 3.300 kvadratnih metrov, ima 43 sob, 17 kopalnic in 17 kaminov. Razprostira se na približno 16 hektarih. Tudi vrtovi so izjemni. Na eni od razstav cvetja je bilo javnosti predstavljenih približno 50.000 tulipanov in 15.000 narcis. Danes je Filoli odprt za obiskovalce, zato si je mogoče ogledati lokacijo, ki so jo gledalci poznali kot Carringtonovo domovanje.
Dinastija je že zdavnaj prerasla okvir televizijske serije. Njena priljubljenost je bila tako velika, da so nastali lutke, parfumi, družabne igre in številni drugi izdelki. Serija je vplivala na modo, kozmetiko in predstavo o življenju premožnih. Mediji so televizijsko poroko celo primerjali z resnično poroko princese Diane in tedanjega princa Charlesa, kar kaže, kako velik kulturni vpliv je imela serija.
Dinastija zato ni bila samo priljubljena nadaljevanka, temveč pravi fenomen osemdesetih. Vplivala je na način, kako si je javnost predstavljala bogastvo, luksuz, modo, družino in ameriško elito. Od televizijskega rivalstva z Dallasom, vzpona Joan Collins in spektakularnih kostumov do družbeno kontroverznih tem ter znamenitega moldavskega pokola je postala eden najboljših simbolov ambicioznega, razkošnega in pogosto pretiranega duha osemdesetih. Zato je originalna Dinastija zanimiva še danes. Ne le za ljubitelje televizije, temveč tudi za vse, ki jih zanimajo moda, popularna kultura in zgodovina televizije.