
Galerija

Iranska pevka Parastoo Ahmadi se je znašla v središču mednarodne pozornosti po odločitvi sodišča v iranski provinci Kom, ki je njej in več članom produkcijske ekipe izreklo stroge kazni zaradi koncerta, predvajanega na spletu. Po navedbah organizacij za človekove pravice naj bi bila pevka obsojena na 74 udarcev z bičem, poleg tega pa še na dveletno prepoved izhoda iz države in dveletno prepoved umetniškega ustvarjanja, poroča hrvaški Dnevnik.
Primer sega v december 2024, ko je Ahmadi izvedla domoljubno pesem Az Khoone Javanane Vatan na koncertu, ki so ga v živo prenašali prek spleta. Posebno pozornost je pritegnila, ker je nastopila brez hidžaba, obveznega pokrivala za ženske v Iranu. Posnetek nastopa je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih in na platformi YouTube dosegel milijone ogledov. Kmalu po objavi videoposnetka so oblasti pridržale pevko in več sodelujočih glasbenikov, zoper njih pa sprožile sodne postopke. Po navedbah sodišča naj bi bili odgovorni za motenje javnega reda ter širjenje »nemoralnih in neprimernih vsebin« na spletu. Čeprav iranske pravosodne oblasti uradne obrazložitve sodbe še niso objavile, so dokumenti, do katerih naj bi prišli odvetniki in organizacije za človekove pravice, sprožili ostre odzive doma in v tujini.
Bahar Ghandehari iz Centra za človekove pravice v Iranu, ki deluje v ZDA, je poudarila, da primer kaže, kako malo se je spremenilo na področju svoboščin v državi. Po njenih besedah je kazen zaradi petja in nastopa brez hidžaba opomin, da represivni mehanizmi ostajajo trdno zasidrani v sistemu. Podobno meni tudi odvetnik za človekove pravice Moein Khazaeli, ki opozarja, da za takšno kazen po njegovem mnenju ni ustrezne pravne podlage. Poudaril je, da petje, ustvarjanje glasbe in njena distribucija niso opredeljeni kot kazniva dejanja v iranski kazenski zakonodaji. Ob tem je opozoril tudi na samo naravo kazni. Po njegovih besedah številne mednarodne organizacije bičanje obravnavajo kot obliko mučenja oziroma nečloveškega ravnanja.

Primer je odmeval tudi med iranskimi umetniki. Iransko-britanska igralka Nazanin Boniadi je sporočila, da obsodba razkriva nespremenjeno naravo represivnega aparata Islamske republike. Še bolj osebno se je odzvala igralka Setareh Maleki, ki je državo zapustila po sodelovanju pri mednarodno odmevnem filmu Seed of the Sacred Fig. Dejala je, da je ob ogledu posnetka koncerta začutila ponos in duha odpora, ki ga po njenem mnenju pooseblja Ahmadi. Po besedah številnih podpornikov je pevka dobro vedela, kakšne posledice jo lahko doletijo, vendar se ni želela odpovedati pravici, da kot ženska javno nastopa in poje. Prav zato je njen primer postal simbol širšega boja za svobodo izražanja in pravice žensk v Iranu. Obsodba je medtem med umetniki v državi povzročila dodatno zaskrbljenost. Mnogi se bojijo, da bi lahko pomenila novo zaostrovanje nadzora nad kulturnim ustvarjanjem in še strožji odnos oblasti do tistih, ki javno izzivajo verska in družbena pravila države.
KAJ PRAVI IRANSKA ZAKONODAJA?
V Iranu je nošenje hidžaba za ženske obvezno od islamske revolucije leta 1979. Ženske morajo v javnosti pokrivati lase in nositi oblačila, ki ustrezajo strogim verskim pravilom. Kršitve lahko vodijo v denarne kazni, sodne postopke ali druge sankcije.
Iranski kazenski sistem še vedno predvideva tudi telesne kazni, med njimi bičanje. To se lahko izreče za različna dejanja, ki jih oblasti obravnavajo kot kršitev islamskih norm ali javne morale. Mednarodne organizacije za človekove pravice takšne kazni že vrsto let označujejo za krute, nečloveške in ponižujoče.
Po smrti mlade Kurdinje Mahsa Amini leta 2022, ki je umrla po aretaciji zaradi domnevno nepravilno nameščenega hidžaba, so Iran zajeli množični protesti. Kljub pritiskom domače in mednarodne javnosti oblasti temeljnih pravil glede obveznega pokrivanja žensk niso odpravile, represija nad posamezniki, ki jim javno nasprotujejo, pa se nadaljuje.