Po dveh splavih spet pričakuje

Za Hilario Baldwin je verjetno najtežjih 12 mesecev življenja. Želje in upi o veliki družini so se ji v tem času namreč kar dvakrat razblinili ter za sabo pustili strto lupino. Sprva pred skoraj natanko enim letom, aprila lani, ko sta Hilaria in Alec Baldwin po začetnem navdušenju, da se bo četverici njunih otrok pridružil še peti, med zdravniškim pregledom ugotovila, da ne slišita ničesar. Srčnega utripa njunega nerojenega otročička ni bilo več. Le sedem mesecev pozneje, ko so jo duševne rane po splavu še vedno skelele, se je zgodba ponovila.

Čeprav je ljubezen zvezdniških zakoncev vnovič obrodila sad, je Hilaria novembra, le dva meseca po veseli novici, spet zdrsnila v brezno žalosti. Tudi v drugo se nosečnost ni obdržala, pri štirih mesecih je morala splaviti nerojeno hčerko. »Vem, da bova imela še enega otroka. To preprosto vem in je le vprašanje časa,« je upanje ohranjal zvezdnik. In očitno videl v prihodnost, saj je v trebuščku njegove ljube spet začelo rasti novo življenje.

Baldwinovi se ne vdajo in ne predajo! »Zdaj nisem v redu, a bom. Z Alecom sva lahko vseeno srečna, saj imava doma štiri zdrave otroke. Na to ne smem nikoli in nikakor pozabiti,« je Hilaria samo sebe bodrila minulo jesen, ko je v le dobrega pol leta še v drugo splavila. Moč je tedaj poskušala najti v šestletni Carmen, ki je v ljubezni z zvezdnikom prva pokukala na svet, štiriletnem Rafaelu, leto mlajšem Leonardu in najmlajšem, komaj eno leto starem Romeu. A čeprav ji je radoživa četverica vlila nekaj moči, je bila žalost pregloboka ter si je poiskala še strokovno pomoč.

»Ničesar ne morem izgubiti, če se z nekom o tem pogovarjam, lahko le pridobim,« je vsak teden začela hoditi na terapijo. »Že na začetku sem si priznala, da sem v slabi koži, a sem tudi vedela, da bo sčasoma bolje. Želela sem si, da postane bolje! Morala sem se odločiti, da hočem biti spet srečna, in za to trdo delati.« In kar je bilo sprva le želja, je počasi postajalo vse bolj res. Zdaj pa je lahko od sreče skočila do neba. »Končno dobra, prelepa novica!« je delila s svetom, nato pa besedo prepustila osebici, zaradi katere je svet postal čudovito lep. Kamero je namreč preusmerila na svoj trebuh in zaslišalo se je lahko hitro bitje srca.


»Besedo bom prepustila dojenčkovemu srčnemu utripu, sama namreč ne zmorem povedati, kako se počutim.« Vseeno je dodala, da je z otročičkom vse v redu in je zdrav. In da ga družina vznemirjeno pričakuje.