Policija s pendreki nad kolo Johna Cusacka

Igralec John Cusack, ki se mu je kritiška srenja priklonila z nominacijo za nagradi bafta in zlati globus, se dobro znajde pred kamerami. A tokrat se je postavil za kamero, sicer ne filmsko, ampak svojega pametnega telefona, in beležil zgodovino. Temno resničnost policijskega nasilja, ki je v Ameriki znova zanetilo vrsto množičnih protestov.

»Policiji ni bilo všeč, da sem snemal goreči avtomobil, zato so se spravili name s pendreki,« je čivknil zvezdnik, a oboževalce brž pomiril, da mu možje postave niso skrivili niti lasu, da pa jo je skupilo njegovo kolo.
 

To niso ameriške sanje

Zaradi (še ene) nesmiselne in absurdne smrti temnopoltega Georgea Floyda se je Amerika dvignila na noge in v množičnih protestih povzdignila glas proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Po vse več mestih že več dni potekajo nasilne demonstracije, tudi v Chicagu, kjer jo je na ulice s tisočerimi drugimi mahnil hollywoodski zvezdnik, odločen, da pokaže nestrinjanje s tem, kar se godi v njegovi domovini. »So to ameriške sanje? Je Amerika res spet veličastna?« se je spraševal Cusack.

Protesti so se začeli mirno, s policisti je celo izmenjal besedo ali dve, pri čemer je igralec dejal, da mnogi uniformiranci »razumejo bes razjarjenih protestnikov«. A po kakšni uri so se stvari obrnile na slabo in še slabše. »Policistom ni bilo všeč, da sem snemal goreči avto, zato so se name spravili s pendreki. Udarjali so moje kolo!« je čivknil, v kratkem videoposnetku pa je mogoče slišati pozive mož postave Cusacku, naj gre stran. Nekoliko pozneje se je znašel še v skupini, nad katero so se policisti spravili s solzivcem.


Od precej blizu je okusil tudi nasilnejšo plat policije, vseeno pa John zatrjuje, da so se protesti v Chicagu odvijali precej civilizirano, vsaj v primerjavi s tistimi v drugih krajih po Ameriki. »Večinoma le ogromno kričanja. Nasilje, kljub solzivcu, ni eksplodiralo kot marsikje drugje. Policija me ni napadla,« je čivknil in sledilce po družabnih omrežjih, kjer je delil svoje videe s protestov, pozval, naj iz njegovih posnetkov izluščijo to, kar je v resnici pomembno.


»Zgodba naslovnic nisem jaz. Kar je pomembno, sta jeza in bolečina, ki prežemata našo državo. Jaz v tej zgodbi nisem pomemben. Bil sem le priča vsemu, kar se dogaja, in sem del tega posnel – nisem pa videl nobenih predstavnikov medijev.«