Princesa postala težko breme za monarhijo: državljani si je ne želijo za kraljico

Ko bo 21. februarja dopolnil 89 let, bo norveški kralj Harald V., najstarejši trenutno vladajoči evropski monarh, rojstni dan praznoval v vzdušju, kot ga norveški dvor ne pomni. Ker je monarh zadnja leta zaradi zdravstvenih razlogov vse redkeje vključen v protokolarne dogodke, se pojavljajo namigovanja, da bi lahko kmalu prišlo do prenosa odgovornosti na njegovega sina, prestolonaslednika 52-letnega princa Haakona. Vendar se danes na Norveškem zastavlja vprašanje, ki je glasnejše od vseh drugih: ali prinčeva žena princesa Mette-Marit sploh lahko postane nova kraljica?

Norveška monarhija trenutno preživlja dve veliki krizi, ki segata do samega jedra: družinske in moralne. Prva ima globalno razsežnost. Objavljeni dokumenti ameriškega pravosodnega ministrstva v primeru pokojnega seksualnega prestopnika Jeffreyja Epsteina so razkrili dolgoletne stike med njim in sedanjo princeso Mette-Marit. V javnost so prišla sporočila, načrti srečanj, pa tudi podatek, da je leta 2013 nekaj dni preživela na njegovem posestvu v Palm Beachu. V enem elektronskem sporočilu ga je poimenovala odštekani prijatelj. »Nekateri deli sporočil med Epsteinom in mano ne predstavljajo osebe, kakršna želim biti. Prav tako se opravičujem za situacijo, v katero sem postavila kraljevo družino, še posebej kralja in kraljico,« je med drugim v opravičilo svojih dejanj dejala Mette-Marit.

Kriza zaupanja

Čeprav se je prestolonaslednica javno opravičila, priznala slabo presojo in prevzela odgovornost, je škoda že bila storjena. Premier Jonas Gahr Støre je odkrito sporočil, da pričakuje dodatna pojasnila, politični komentatorji pa opozarjajo, da ne gre le za osebno napako, temveč za krizo zaupanja. Tu je tudi drugi škandal, ki že mesece in leta pretresa norveški dvor. Njen sin, 29-letni Marius Borg Høiby iz zveze pred poroko s Haakonom, se sooča z resnimi obtožbami. V Oslu mu sodijo po desetih točkah obtožnice, ki vključujejo navedbe o spolnem nasilju, nasilniškem vedenju in kaznivih dejanjih, povezanih z drogami. Nekatere lažje obtožbe je priznal, najtežje zavrača. Med prvim pričanjem pred sodiščem je celo zajokal, medtem ko je zanikal štiri točke obtožnice za posilstvo.

Formalno sicer ni član kraljeve hiše, a je dejstvo, da je odraščal ob princu in princesi ter bil več let del družinskega javnega življenja, nemogoče prezreti. Prestolonaslednik Haakon je poskušal uravnotežiti očetovsko lojalnost in institucionalno odgovornost. »Je državljan Norveške z enakimi pravicami in dolžnostmi kot vsi drugi,« je sporočil, ob tem pa dodal, da družina stoji za njim, a pravosodje mora opraviti svoje delo. V čustvenem sporočilu je priznal, da se dogaja veliko in da mora skrbeti tudi za soprogo, ki je pod močnim javnim pritiskom.

Molk dvora

Ko se je leta 2001 Mette-Marit poročila s Haakonom, del norveške javnosti ni skrival dvoma. Prihajala je iz drugačnega družbenega sloja, bila je mama samohranilka, oče njenega sina je imel kriminalno preteklost, povezano z drogami. Za tradicionalno monarhijo je bil to precedens. Vendar je iskrenost, s katero je takrat govorila o svoji preteklosti, mnoge pomirila. Sčasoma je postala simbol modernizacije dvora: odprta, vključena v dobrodelne projekte, povezana z mladimi in kulturno sceno. Še posebej je javnost ganila, ko je razkrila, da trpi za pljučno fibrozo in bo morda potrebovala presaditev pljuč. Takrat so ji Norvežani množično pošiljali sporočila podpore. Danes pa je razpoloženje bistveno drugačno.

Ankete kažejo občutno padanje podpore monarhiji, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bi manj kot tretjina Norvežanov podprla Mette-Marit kot prihodnjo kraljico. Po najnovejših raziskavah, po škandalu z Epsteinovimi spisi, le 27 odstotkov vprašanih meni, da bi lahko nosila kraljevsko krono. Oglasile so se nekatere dobrodelne organizacije, ki zaradi njenih preteklih stikov z Jeffreyjem Epsteinom sprejemajo ukrepe za prekinitev ali revizijo njenega pokroviteljstva. Kralj Harald in kraljica Sonja še vedno uživata globoko spoštovanje, vendar se prestop generacij dogaja v najbolj občutljivem trenutku.

Če bo Haakon kmalu prevzel krono, Norveška ne bo dobila le novega kralja, temveč bo odločala tudi o tem, ali njegova soproga, kljub vsem škandalom, lahko uteleša od kraljice pričakovano moralno avtoriteto. V državi, ki se ponaša s transparentnostjo in družbeno odgovornostjo, simbolična teža monarhije temelji na zaupanju državljanov. In prav to zaupanje je porušeno. Zaenkrat se, razen same princese Mette-Marit, ki se je opravičila zaradi druženja z Epsteinom, z norveškega dvora ni ni oglasil nihče. Prihodnost monarhije je tako zaradi škandalov precej negotova, piše gloria.hr.