Prizor, ki ga pozna ves svet: za nasmehom Marilyn Monroe se je odvijala zakonska drama

Legendarni prizor z Marilyn Monroe je bil posnet v septembra 1954, vendar se je zunaj kadra dogajala precej bolj resna zgodba, kot bi lahko sklepali iz brezskrbne podobe, ki se je zapisala v zgodovino. Snemanje filma Sedem let skomin režiserja Billyja Wilderja je na avenijo Lexington v New Yorku privabilo skoraj 2000 radovednežev. Marilyn je stopila na prezračevalno rešetko, močan tok zraka pa je, medtem ko so fotografi in zbrani gledalci spremljali vsak njen gib, dvigoval njeno plisirano obleko.

Snemanje se je spremenilo v velik medijski dogodek. Zaradi hrupa množice del posnetega materiala na ulici ni bil primeren za film, zato so prizor pozneje ponovili v nadzorovanih studijskih razmerah v Kaliforniji. Belo oziroma slonokoščeno obleko je oblikoval kostumograf William Travilla. Preprost kroj z globokim izrezom, odprtim hrbtom in plisiranim krilom je postal neločljivo povezan z Marilyn, čeprav jo je njen ustvarjalec menda imenoval tista nora mala obleka.

Za nasmehom zasebna drama

Na snemanju je bil tudi njen takratni mož Joe DiMaggio, ki mu sugestivni prizor in odzivi zbranih moških niso bili všeč. Po številnih zapisih naj bi jezen zapustil snemanje, večer pa je še poglobil težave v njunem zakonu. Marilyn je le nekaj tednov pozneje, manj kot devet mesecev po poroki, vložila zahtevo za ločitev.

Film je v kinematografe prišel leta 1955 in postal velika uspešnica. V desetletjih, ki so sledila, so kultni prizor iz njega neštetokrat posnemali in je postal eden od simbolov starega Hollywooda. Originalna obleka je pozneje pristala v zbirki igralke Debbie Reynolds. Leta 2011 so jo na dražbi prodali za več kot štiri milijone evrov. Kar je Travilla nekoč imel za zgolj enega od filmskih kostumov, je tako postalo eden najdragocenejših kosov oblačil v zgodovini popularne kulture.