Razburljivo življenje babice s Titanika: zažgala je vse, kar je bilo povezano z igranjem

Hollywoodska igralka Gloria Stuart je bila v mladosti prava lepotica, njeno življenje pred svetovno slavo pa je bilo izjemno razburljivo in nenavadno. Šele v poznih letih je dobila vlogo, ki jo je za vedno zapisala v filmsko zgodovino, sama je večkrat poudarila, da bi bila njena kariera še lepša, če bi že prej dobila priložnost igrati vloge, kakršna ji je pripadla v filmu Titanik. Zgodba o znameniti potniški ladji, ki je leta 1912 potonila v Atlantskem oceanu, je eden največjih filmskih hitov vseh časov.

Ob scenariju, režiji in produkciji Jamesa Camerona bi bila drama verjetno uspešna ne glede na to, kdo bi igral Jacka in Rose. A ko gre za starejšo Rose DeWitt Bukater, lik, ki temelji na resnični zgodovinski osebi in ga je upodobila Gloria Stuart, si je težko predstavljati, da bi kdo drug s tolikšno pristnostjo in globino ujel pogled babice z lepimi očmi, zazrtimi v daljavo. Gloria, takrat že v poznih letih, z belimi lasmi, izrazitimi obraznimi potezami in očmi skoraj safirnega odtenka, je z lahkoto osvojila srca občinstva. Ko je Titanik trčil v ledeno goro in izginil v globinah Atlantika, je bila stara dve leti. V mladosti je zgradila solidno hollywoodsko kariero in imela bogato ter razgibano zasebno življenje, pravo, večno slavo pa je dosegla šele pri 88 letih.

Mladost očarljive babice iz Titanika

Gloria Frances Stuart se je rodila leta 1910 kot prvi otrok Alice in Franka Stuarta, in sicer 4. julija, na ameriški dan neodvisnosti verjeli ali ne, kar na kuhinjski mizi. Vzgojena je bila v katoliškem duhu, pri devetih letih je izgubila očeta. Med šolanjem je v spomin nanj začela uporabljati svoje polno ime. Njena mati se je pozneje ponovno poročila, vendar odnos z očimom ni bil dober, kar je Glorio dodatno spodbudilo, da je nadaljevala šolanje in čim prej zapustila dom. Vpisala se je na Univerzo v Berkeleyju, kjer je študirala filozofijo in dramo ter sanjala o igralski karieri, bodisi v gledališču bodisi na velikem platnu.

FOTO: Profimedia

V študentskih letih so jo pritegnile ideje komunizma, saj je verjela, da takšen družbeni sistem daje priložnost tistim, ki živijo brez upanja. »Govorili so mi, da je to za revne in zatirane. Zato me je pritegnilo. A ker niso sprejemali mlajših od 18 let, se jim nisem mogla pridružiti,« je leta pozneje priznala  v enem od intervjujev. Ob koncu prvega letnika se je poročila z mladim kiparjem Blairom Gordonom Newellom. Preselila sta se na obalo Kalifornije, živela v stari kolibi, ona je delala kot natakarica, on je vodil lokalno igrišče za mini golf, ki ga je sam zgradil. To obdobje je opisovala kot čudovito boemsko, prav takrat je začela igrati tudi v gledališču.

FOTO: Profimedia

Med gledališkimi nastopi, med drugim v Čehovovem Galebu, so jo opazili predstavniki studiev Paramount in Universal, oba studia sta želela pogodbo z njo. O tem, s kom jo bo podpisala, so odločili z metom kovanca, zmagal je Paramount. Sama se je videla predvsem kot gledališka igralka, a je vedela, da je filmska ponudba priložnost za bolj normalno življenje, saj sta bila z možem takrat popolnoma brez denarja.

Filmska kariera Glorie Stuart

Pred kamero je debitirala v filmu Ulica žensk, kmalu so začele prihajati številne nove ponudbe. Do leta 1932 se je znašla na seznamu mladih hollywoodskih igralk z največjim potencialom. Igrala je v grozljivki Jamesa Whalea Stara temna hiša (1932), bila dekle Jamesa Cagneyja v filmu Here Comes the Navy (1934), žena Warnerja Baxterja v Ujetniku Otoka morskega psa (1936), sorodnica lika legendarne Shirley Temple v filmu Rebecca of Sunnybrook Farm (1938) ter razvajena bogatašinja v Gold Diggers leta 1935.

Burno slovo od igranja

V 14 letih, med letoma 1932 in 1946, je posnela kar 46 filmov, a glavnih vlog skoraj ni dobila. Večinoma je igrala stranske, simpatične like, ki so služili zgodbam velikih zvezd. Sčasoma se je naveličala majhnih vlog in neopaženih projektov. Ogorčena je zbrala vse scenarije, promocijske fotografije in dokumente, povezane s kariero, ter jih zažgala. Leta 1946 je zapustila igralski svet in se vanj vrnila šele tri desetletja pozneje. V tem času se je ločila od Blaira, se poročila s scenaristom Arthurjem Sheekmanom, s katerim je dobila hčer, ter živela v New Yorku in Italiji. Posvetila se je slikarstvu, prirejala razstave, oblikovala ročno tiskane knjige, soustanovila Združenje filmskih igralcev in sodelovala pri ustanovitvi Hollywoodske protinacistične lige. Po moževi smrti leta 1978 je ostala vdova, a nad ljubeznijo ni obupala. Pri 73 letih je spoznala tiskarja Warda Ritchieja, s katerim je bila do njegove smrti leta 1996. Vmes se je občasno vračala k igranju, predvsem v manjših projektih in stranskih vlogah v sedemdesetih in osemdesetih letih.

FOTO: Profimedia

Vrnitev v filmski svet

Ko je bila stara 86 let, je James Cameron iskal igralko za vlogo starejše Rose v Titaniku. Gloria je maja 1996 je prejela sporočilo z vabilom k sodelovanju v filmu, ki naj bi ga snemali na še neznani lokaciji, morda na Poljskem. Že naslednji dan sta jo obiskali Cameronova direktorica kastinga Mali Finn in njena asistentka Emily Schweber, ta je s seboj prinesla kamero. Medtem ko sta se Mali in Gloria pogovarjali, je Emily snemala njen obraz in posnetek takoj odnesla Cameronu. »Nisem bila prav nič nervozna,« je pozneje zapisala igralka. »Vedela sem, da bom starejšo Rose odigrala s sočutjem in nežnostjo, ki ju je Cameron želel. Če bi nekoč davno dobivala takšne vloge, bi ostala v Hollywoodu,« se je spominjala, ko je prebrala scenarij.

FOTO: Profimedia

A pojavila se je težava: Gloria je bila v poznih osemdesetih tako lepa in vedra, da nihče ne bi verjel, da igra žensko, starejšo od sto let. Zato so jo,  da je delovala starejša in bolj utrujena, pred vsakim snemanjem ličili tudi uro in pol. Za vlogo Rose je bila nominirana za oskarja in zlati globus, prejela pa je tudi več nagrad za najboljšo stransko igralko. Gloria Stuart je septembra 2010 umrla v starosti 101 leta v Los Angelesu. Za seboj je pustila štiri vnuke in dvanajst pravnukov, za svoj prispevek k filmski umetnosti pa je prejela zvezdo na Pločniku slavnih, navaja Glossy.rs.