Diva brez srednje šole: svet slavi 100. obletnico rojstva Marilyn Monroe

Marilyn Monroe bi v teh dneh praznovala okroglo stotico. Tragični filmski ikoni, ki velja za eno najbolj prepoznavnih žensk v zgodovini, bodo ob obletnici (rodila se je 1. junija 1926, umrla 4. avgusta 1962) v svetovnih prestolnicah posvetili velike razstave in filmske retrospektive. Toda za znamenito podobo platinaste blondinke se skriva zgodba, ki je precej bolj zapletena od hollywoodskega mita – zgodba o ženski, ki je brala Dostojevskega, občudovala poezijo in si je vse življenje prizadevala, da bi jo svet jemal resno.

Sloviti prizor iz filma Sedem let skomin FOTO: Profimedia

Te dni bodo v Londonu odprli veliko razstavo njenih ikoničnih portretov, v Los Angelesu se ji bodo poklonili z razstavo, posvečeno njeni filmski karieri in osebnemu arhivu. V kinoteki v Parizu so na ogled njeni filmi in fotografije.

Zakaj Marilyn Monroe še vedno fascinira svet? Dolga desetletja je bil odgovor preprost. Ker je bila najlepša. Ker je filmski svet za vedno zaznamovala njena podoba iz filma Sedem let skomin, v katerem ji veter, ki piha iz jaška podzemne železnice, visoko dviguje belo krilo. Ker je v skoraj prosojni obleki tako zapeljivo pela predsedniku Johnu F. Kennedyju. Ker je poosebljala Hollywood v njegovem najbolj bleščečem obdobju.

Njena zvezda na Aveniji slavnih v Hollywoodu FOTO: Stringer/Reuters

A ob obletnici rojstva v središču pozornosti ni več Marilyn kot seks simbol, temveč Marilyn kot ženska, ki jo je javnost vse življenje podcenjevala. Nova knjiga britanske avtorice Gail Crowther z naslovom Marilyn and Her Books (Marilyn in njene knjige) jo predstavlja v povsem drugačni luči. Bila je namreč strastna bralka, oboževala je romane Tolstoja, Dostojevskega, Jamesa Joycea, Thomasa Wolfa, pesmi Walta Whitmana, eseje Sigmunda Freuda. Sanjala je, da bi nekoč igrala Grušenjko v filmski različici Bratov Karamazovih.

Boginja in genij

Nikoli ni končala srednje šole, otroštvo je preživela med rejniškimi družinami in sirotišnicami, zato jo je občutek neizobraženosti spremljal vse življenje. Ko je zaslovela, se je vpisala v izobraževalne programe za odrasle in je obiskovala predavanja iz književnosti. Medtem ko je Hollywood v njej videl predvsem telo, je sama poskušala postati nekaj drugega. Obiskovala je igralski studio Leeja Strasberga, prebirala poezijo, študirala psihologijo in se družila s pisatelji. Prijateljevala je z Dorothy Parker, občudovala je Dylana Thomasa, večerjala z dansko pisateljico Isak Dinesen.

Največji dokaz njenega hrepenenja po intelektualnem svetu je bil zakon z dramatikom Arthurjem Millerjem. Ko sta se leta 1956 poročila, je Amerika dobila najbolj nenavaden zvezdniški par tistega časa. Časopisi so ju poimenovali Boginja in Genij. Na eni strani najbolj slavna filmska zvezda na svetu, na drugi izjemen intelektualec in dramatik, avtor drame Smrt trgovskega potnika.

Marilyn je vsaj za trenutek verjela, da bo ob Millerju našla svet, ki ga je iskala vse življenje. Toda zakon se je hitro izkazal za veliko bolj zapletenega. Miller je sicer občudoval njeno občutljivost, hkrati pa ga je njena negotovost utrujala, o njej je kasneje govoril tudi kot o intelektualno omejeni ženski.

Arthur Miller in Marilyn Monroe FOTO: Arhiv Dela

A to ni držalo, saj njeni dnevniki in občudovanje literature dokazujejo, da je bila radovedna, inteligentna in neskončno nadarjena. Morda prav zato Marilyn Monroe ostaja tako privlačna tudi sto let po rojstvu. Ne zato, ker bi jo dokončno razumeli, ampak zato, ker je med mitom in resničnostjo še vedno ostalo dovolj skrivnosti.