
Galerija

Josip Broz Tito ni bil le velik državnih in eden najbolj vplivnih ljudi svojega časa, bil je tudi velik zapeljivec s precej burnim ljubezenskim življenjem. Imel je skupno pet »uradnih« partnerk, s štirimi od njih je bil tudi poročen, mnogi viri sicer kot njegove zakonite žene omenjajo zgolj tri ženske. Zanimivo je, da so bile vse Titove ženske veliko mlajše od njega in večinoma so bile tudi različnih narodnosti - njegova prva žena je bila Rusinja, druga Slovenka, tretja Nemka, četrta in peta pa sta bili Srbkinji.
Prva uradna žena predsednika naše nekdanje skupne domovine je bila Pelagija Belousova, znana tudi kot Polka. Tita je spoznala v Rusiji in junija 1919 sta se poročila v Ruski pravoslavni cerkvi. Tito je bil takrat star približno 21 let. V Jugoslavijo sta prišla leta 1920 in tam živela osem let do Titove aretacije. Po njej se je Pelagija vrnila v Sovjetsko zvezo, kjer je živela do svoje smrti. Uradno se je od Tita ločila leta 1936 in življenje tudi njej ni prizanašalo. Bila je žrtev Stalinovih čistk in je bila dvakrat zaprta. Prvič od leta 1938 do 1940, nato pa v obdobju od 1948 do 1957. V zakonu z Josipom Brozom je rodila štiri otroke, žal je prvi umrl takoj po rojstvu, druga dva, Zlatica in Hinko, pa sta umrla še kot otroka. Odraslo dobo je dočakal le njun četrti otrok, sin Žarko. Pelagija, ki se je po ločitvi od Tita ponovno poročila, je umrla 12. aprila 1968.
Lucija Bauer, njeno pravo ime je bilo sicer Ana Kening, je postala Titova druga soproga. Spoznala sta se v Moskvi, kjer je tako kot on delala v Kominterni. Tito in Ana sta se poročila oktobra 1936, a pod izmišljenima imenoma Fridrih Valter in Elza Lucija Bauer. Kmalu po poroki so Tita poslali v Jugoslavijo, Lucija pa je ostala v Moskvi, kjer je skrbela za Titovega sina Žarka. Leta 1937 so jo aretirali, jo obtožili, da je delala kot vohunka za Gestapo in ustrelili.
V tretje se je Josip Broz zaljubil v premožno Slovenko judovskega rodu Herto Has. Spoznala sta se leta 1937 v Parizu, kjer je bil center za novačenje španskih prostovoljcev. V tem obdobju je Herta delala kot kurirka in skrbela za izmenjavo partijske pošte med Parizom in Zagrebom. Ponovno sta se srečala v Istanbulu konec leta 1939 in začela razmerje, eno leto pozneje sta se poročila in tri leta, kolikor je trajal zakon sta tudi živela skupaj v Zagrebu, a pod izmišljenimi imeni, ona je bila Marija Šarić, on pa inženir Slavko Babić. Zakon je trajal do začetka druge svetovne vojne, ko je Tito zapustil Zagreb in se preselil v Beograd, Herta pa je ostala v hrvaški prestolnici. Kasneje so jo aretirali tako kot njene predhodnice, a so jo leta 1943 zamenjali za nemške častnike. Po vojni se je poročila in rodila dve hčerki, umrla je 5. marca 2010 v Beogradu.
Četrta Titova resna partnerka, ki pa ni nikoli postala njegova žena, je bila Davorjanka Paunović, klicali so jo Zdenka. Tita je spoznala v začetku leta 1941 na partijskem tečaju v Zagrebu, zvezo pa sta začela po njegovem prihodu v Beograd maja 1941. Davorjanka je bila takrat posebna kurirka Centralnega komiteja KPJ, nato je postala Titova osebna tajnica. Skupaj s Titom je preživela vojno, proti koncu pa je zbolela za tuberkulozo. Na zdravljenje so jo premestili v Sovjetsko zvezo, a se je vrnila v Jugoslavijo, kjer je 1. maja 1946 umrla. Odrejeno je bilo, da jo pokopljejo v kompleksu dvorca, ki je služil kot rezidenca Josipa Broza Tita, ko je bil t jugoslovanski maršal. Čeprav ni tega nikoli potrdil, obstaja domneva, da je bila to njegova želja.
Jovanka Broz, rojena Budisavljević, je bila Titova zadnja, peta partnerka in četrta, ki ji je tudi uradno obljubil večno zvestobo. Tita je prvič srečala leta 1944 v Drvarju, kasneje je postala Titova tajnica in ljubica. Poročila sta se leta 1952 in živela v skladnem in mirnem zakonu do sredine sedemdesetih let. Umrla je 20. oktobra 2013 v Beogradu, na obletnico osvoboditve Beograda.