Tragična usoda deklice, ki je postala ena največjih zvezd Hollywooda

Njeno ime zaradi izjemnega talenta še danes vzbuja občudovanje, hkrati pa tudi žalost zaradi težkega življenja, ki so ga zaznamovali pritiski filmske industrije, odvisnosti in osebne tragedije. 10. junija 1922 se je kot Frances Ethel Gumm rodila v Grand Rapidsu v Minnesoti. Že od najzgodnejših let je bilo jasno, da je njen svet oder. Njena starša, Frank in Ethel Gumm, sta bila gledališka umetnika in lastnika kina, v katerem je mala Frances pri komaj dveh letih prvič nastopila. Kot Baby Gumm je pela in plesala skupaj s starejšima sestrama Dorothy Virginio in Mary Jane, s čimer se je začela njena pot med največje zvezde 20. stoletja.

Leta 1926 se je družina preselila v Lancaster v Kaliforniji, kjer so dekleta na znameniti šoli Meglin Kiddies nadaljevala šolanje igre in plesa. Njihova mati je prevzela vlogo menedžerke in neutrudno organizirala nastope, zato so bile deklice skoraj nenehno na odru. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja so se kot skupina Sestre Gumm že pojavljale v kratkih glasbenih filmih.

Prelomnica je prišla leta 1934 med nastopom na svetovni razstavi v Chicagu. Na predlog komika Georgea Jessla so se dekleta preimenovala v Sestre Garland, najmlajša Frances si je po priljubljeni pesmi skladatelja Hoagyja Carmichaela izbrala umetniško ime Judy. Tako je nastala Judy Garland. Pri trinajstih letih je podpisala pogodbo s studiem MGM (Metro-Goldwyn-Mayer) in začela samostojno kariero. Kljub izjemnemu talentu ji studio sprva ni zaupal glavnih vlog. V istem obdobju jo je prizadela tudi velika osebna tragedija: umrl ji je oče.

Prve večje uspehe je dosegla sredi tridesetih let, svetovno slavo pa je osvojila leta 1939, ko je pri komaj šestnajstih letih upodobila Dorothy v filmu Čarovnik iz Oza. Njena izvedba pesmi Somewhere Over the Rainbow je postala legendarna in velja za eno najbolj prepoznavnih filmskih skladb vseh časov. Za vlogo je prejela posebno nagrado Ameriške filmske akademije za mlade igralce ter postala mednarodna zvezda.

Sledila je vrsta uspešnih muzikalov, med njimi Babes in Arms, Strike Up the Band in For Me and My Gal, v katerem je igrala skupaj z Genom Kellyjem. Občinstvo jo je oboževalo zaradi topline, pristnosti in izjemnega glasu, vendar se je za kulisami odvijala precej manj bleščeča zgodba. Studio MGM je od mladih zvezd zahteval izčrpavajoč delovni tempo. Judy je delala dolge ure, za vzdrževanje energije in nadzor telesne teže pa so ji predpisovali amfetamine in za počitek uspavala.

Takšna praksa, ki ji je bila izpostavljena že kot otrok, je pozneje vodila v dolgoletno odvisnost od zdravil. Poleg tega je morala prestajati stroge diete, nenehne kritike zaradi videza in po številnih pričevanjih tudi spolno nadlegovanje vplivnih mož iz filmske industrije. Pritiski so pustili hude posledice na njenem duševnem zdravju. Med snemanjem filma Pirat leta 1947 je doživela živčni zlom, začela halucinirati in končala na psihiatričnem zdravljenju. Istega leta je poskušala storiti samomor. Z depresijo in odvisnostmi se je nato borila vse življenje.

Kljub temu njen talent ni usahnil. Film Velikonočna parada je postal velika uspešnica, v začetku petdesetih let pa je Judy Garland znova osvojila občinstvo s spektakularnimi nastopi na Broadwayu. Za svoje delo je prejela posebno nagrado tony in potrdila status ene največjih ameriških zvezd zabavne industrije. Vrhunec svoje zrele igralske kariere je dosegla s filmom Zvezda je rojena  iz leta 1954, v katerem je igrala ob Jamesu Masonu. Njena izvedba pesmi The Man That Got Away velja za eno najganljivejših interpretacij v zgodovini filma. Za vlogo je bila nominirana za oskarja in zlati globus. Čeprav so se težave z duševnim zdravjem in odvisnostmi nadaljevale, je še vedno navduševala občinstvo. Nastopila je tudi v filmih Sodba v Nurembergu in Otrok čaka (A child si waiting), vse več časa pa je posvečala koncertnim nastopom.

Album Judy at Carnegie Hall iz leta 1961 ji je prinesel dva grammyja, med drugim tudi prestižno nagrado za album leta. S tem je postala prva ženska, ki je prejela to priznanje. Poročena je bila petkrat. V zakonu z režiserjem Vincentejem Minnellijem se ji je rodila hči Liza Minnelli, ki je pozneje tudi sama postala slavna igralka in pevka. S producentom Sidneyjem Luftom je dobila še dva otroka, Lorno in Joeyja Luft, vendar tudi ta zakon ni zdržal številnih težav.

Zadnja leta življenja je preživela na turnejah in koncertih po svetu, kljub temu je bila v hudih finančnih težavah in močno zadolžena. Nastopi v londonskem klubu Talk of the Town leta 1968 so razkrili vidno izčrpano umetnico, ki se je težko spopadala s posledicami desetletij zlorabe zdravil in alkohola. 22. junija 1969 je Judy Garland umrla v Londonu, stara komaj 47 let.

Vzrok smrti je bil nenameren prevelik odmerek barbituratov. Našel jo je njen peti mož Mickey Deans. Za seboj je pustila tri otroke in bogato umetniško zapuščino, ki še danes navdihuje generacije glasbenikov, igralcev in filmskih ustvarjalcev. Njena življenjska zgodba ostaja opomin na visoko ceno slave in na krutost sistema, ki je pogosto izkoriščal otroške zvezde.