Tragična zgodba slavne vnukinje Ernesta Hemingwaya

Supermanekenka in igralka Margaux Hemingway, ki je v 70. letih krasila naslovnice številnih modnih revij, je umrla zaradi prevelikega odmerka barbituratov.

Tiskovni predstavnik okrožnega mrliškega oglednika je kasneje potrdil, da je bil uradni vzrok smrti akutna zastrupitev s temi zdravili, količina, ki jo je vnesla, pa je bila dovolj, da je bilo jasno, da je šlo za namerno predoziranje.

Visoka 183 centimetrov, z bleščečimi očmi, je v svet mode vstopila, še preden je dopolnila 21 let. V zgodnjih začetkih kariere je podpisala pogodbo za parfum Fabergé’s Babe, v vrednosti milijon dolarjev, kar je bilo v 70. letih za modele skoraj nepredstavljivo.

Leta 1975 jo je revija Time razglasila za supermodel New Yorka, in čeprav je njena priljubljenost neverjetno hitro rasla, ji v svetu bogatih in slavnih nikoli ni bilo prijetno.

Margaux je namreč bila vajena mirnega življenja v Ketchumu, majhnem mestu v Idahu, ki je sredi 70. let štelo le okoli 2000 prebivalcev.

»Zvenelo je glamurozno in je tudi bilo. Zabavala sem se, a ko sem vstopila v ta svet, sem bila tudi zelo naivna,« je povedala leta 1988.

»Iskreno sem mislila, da me imajo ljudje radi zaradi mene, mojega smisla za humor in dobrih lastnosti. Nikoli nisem pričakovala, da bom srečala toliko profesionalnih parazitov.«

Čeprav je sprejela glamurozno življenje, je odkrito priznala borbo z alkoholizmom in pri 32. letih prostovoljno odšla v znani center za odvajanje Betty Ford.

»Več let sem živela življenje Ernesta Hemingwaya,« je povedala za People in dodala: »Mislim, da je alkohol pripeljal mojega dedka do samomora, a jaz sem še živa, ker sem nekaj storila glede tega.«

Rojena kot Margot, je potem, ko je izvedela, da so jo starši poimenovali po francoskem vinu Château Margauxime, ime spremenila v Margaux, ime in priimek ter kratek zakon s producentom Errolom Watsonom, ki je trajal le dve leti in pol, so ji odprli vrata sveta zabavljaštva.

»Postati slavna oseba je bilo kot življenje v središču orkana. Nenadoma sem bila mednarodna zvezda z naslovnic in vsi so želeli biti del Hemingwayeve aure.«

»Želeli so se družiti z mano ali biti blizu mene,« je pripovedovala. Kmalu je postala redna gostja kultnega Studia 54 v New Yorku.

»Pila sem, da se sprostim. Takrat nisem mislila, da bo alkohol postal težava. V času mojega dedka je bila spretnost piti veliko in ne pokazati posledic.

Tako kot on sem želela živeti polno in strastno. Mislila sem, da mi bo alkohol dal moč in pogum za vse, kar želim, a pravzaprav je zmanjšal sposobnost jasnega razmišljanja.«

Margaux je večkrat govorila o težavah z duševnim zdravjem in iskanju utehe v alkoholu, predvsem po koncu prvega zakona z Watsonom in drugega, šestletnega zakona z Bernardom Foucherom.

»Zaradi propadlega zakona sem postala depresivna. Moje misli so bile neurejene, imela sem težave s spominom … Nikoli pa nisem bila pijana do nezavesti, in takrat je bilo težko priznati, da sem alkoholik, ker bi bilo to prav tako sramotno, kot če bi dejala, da sem morilka.«

Kasneje se je podala tudi v igralske vode, pojavila se je v nekaj filmih 80. in zgodnjih 90. let, vendar nikoli ni dosegla istega uspeha kot v manekenstvu.

Imela je 42 let, ko se je 2. julija 1996 v stanovanju v južni Kaliforniji njeno življenje končalo. Najbolj tragično je, da se je to zgodilo dan pred 35. obletnico smrti njenega slavnega dedka, piše t-portal.