U2 izdali »pesmi upora, obupa in žalovanja«, ki niso mogle počakati

Irska rock skupina U2 je zadnje nove skladbe posnela leta 2017, po slabem desetletju ustvarjalnega premora pa je v teh dneh v obtok poslala šest novih pesmi. Pevec skupine Bono je povedal, da gre za pesmi, ki niso mogle počakati. Bile so neučakane in so hotele v svet. Opisal jih je kot »pesmi upora in obupa, žalovanja«. Paket šestih pesmi so poimenovali Days of Ash (Dnevi pepela). Čez nekaj mesecev bo v javnost prišel še nekoliko večji paket. Recenzije izdelka, s katerim se U2 umeščajo v novi svetovni red, so pozitivne, povprečna ocena je prav dobro. Osrednji liki malega albuma so mučenice in mučeniki sodobnosti. Denimo Renée Good, Američanka, ki so jo v Minneapolisu ubili pripadniki Trumpove paravojaške skupine ICE, Sarina Esmailzade, Iranka, ki so jo pri 16 letih ubile iranske varnostne sile, Avdah Hatalin, ubiti palestinski aktivist in filmski ustvarjalec. Pesem Yours Eternally (Vaš za vedno) so posneli z ukrajinskim pevcem Tarasom Topolio in angleškim pevcem Edom Sheeranom; pripoveduje o ukrajinskem boju za svobodo. Bono in kitarist Edge sta s Tarasom na eni od postaj kijevske podzemne železnice muzicirala leta 2022.

Recenzente navdušuje odločitev, da so U2 posneli paket pesmi, ki jih označujejo za protestne. Bile naj bi izrazito politične. Pozoren poslušalec bo v kratkem kitarskem uvodu v pesem American Obituary (Ameriška osmrtnica) morda prepoznal 50 let stare zvoke uvoda v pesem Anarchy in The UK punkerskih pionirjev Sex Pistols. Vendarle pa si U2 niso drznili zapluti v glasbeno bolj razburkane vode, v območje bolj jasnih in tveganih sporočil. In če recenzenti govorijo o političnih in protestnih sporočilih, so ta, glede na globalne okoliščine, plitva. Zaradi Dnevov pepela ne bodo jezni ne Vladimir Putin, ne Donald Trump, ne Benjamin Netanjahu, ne Ali Hamenej. In tudi Joe Biden ne. No, Bono je tik pred koncem mandata prejšnjega ameriškega predsednika Bidna prejel predsedniško medaljo svobode.

Digitalni publikaciji, ki spremlja mali album, so namenili naslov Wish We Weren't Here (Želimo si, da nas ne bi bilo tukaj), torej parafrazo dobrih 50 let starega naslova albuma skupine Pink Floyd Wish You Were Here. V pogovoru za Guardian je Bono našel opravičilo za bleda sporočila, s katerimi komentira čas, ko se vse spreminja v pepel. Pripadal naj bi radikalnemu političnemu centru. Prepričan je, da so njegovi prijatelji z zmerne desnice enako ogorčeni nad skrajno desnico, kot so njegovi prijatelji z zmerne levice ogorčeni nad skrajno levico. »Smrt resnice je rojstvo zla,« je še dodal.