Žarka je bila ljubezen njegovega življenja: »Zavpil sem Bogu, naj mi pošlje angela. Rešila me je«

Danes se obeležuje druga obletnica smrti hrvaškega pevca Jasmina Stavrosa. Že od začetka kariere, ki jo je začel, kot bobnar je bil in ostal znan po svoji profesionalnosti, pa tudi po pripravljenosti spregovoriti o vseh temah, ki se jih mnogi znani ljudje izogibajo. Povedal je, da nima in noče česa skrivati, zato je vedno odprt, ko gre za družino, ljubezen in življenjske bitke, ki jih bije on in njegovi najdražji.

120 koncertov na leto 

Veliko je delal, nastopal povsod, na koncertih zbiral številno občinstvo, v petih desetletjih na odru pa je marsikaj prestal. Jasmin Stavros je imel dolgo tudi do 120 koncertov na leto, šele zadnja leta in po lastni odločitvi skoraj desetkrat manj.

Nikoli ni pozabil omeniti svoje žene Žarke, ljubezni svojega življenja, z obvezno pripombo, da mu jo je poslal sam bog. Igral je v skupini More in živel težko življenje glasbenika ter si močno želel najti ljubezen, žensko, ki bi bila vedno ob njem do zadnjega dne.

»Zavpil sem Bogu, naj mi pošlje angela«

»Zavpil sem Bogu, naj mi pošlje angela,« je Stavros povedal v enem svojih zadnjih intervjujev v Slobodni Dalmaciji. »Takrat sem jo spoznal in čez nekaj let sva se poročila. In pomembno je povedati, da sva živela v predzakonski čistosti. Pred poroko nisva spala. Danes je to žal redkost.«

Svojo ženo je oboževal, jo hvalil in rekel, da ga je rešila, da je po njeni zaslugi ostal dober in pošten človek. Z ženo sta imela dva sinova. Starejši Milo je glasbeni producent, ki ima iz razmerja s televizijsko novinarko Ano Miščević sina, prav tako po imenu Milo. Mlajši sin Krešo, danes star 44 let, ima skoraj vse življenje zdravstvene težave. Kot otrok je prebolel meningitis, pozneje so mu diagnosticirali hidrocefalus, zato je bil večkrat hospitaliziran in prestal vrsto operacij.

Tega o pokojnem Jasminu Stavrosu zagotovo niste vedeli

Pred nekaj leti je Jasmin Stavros razkril, da je zaradi predanosti veri celo razmišljal, da bi opustil glasbeno kariero. »Na mojih koncertih se pije in kadi, kar pa jaz ne počnem, zato me je v nekem trenutku začelo skrbeti, da služim veliko denarja na račun ljudi, ki pijejo, in da s svojimi nastopi odpiram vrata pekla. Šel sem na Vis iskat pomoč pri duhovnem očetu patru Stanku Mejiću, in povedal mi je, da je moja naloga osrečevati ljudi. In kako bo kdo to doživljal, je njegova osebna stvar, saj so na mojih koncertih ljudje, ki se zabavajo brez alkohola, ki ne kadijo. Izbira je njihova.«