
Galerija

Zlatan Ibrahimović, legendarni švedski nogometaš in ikona svetovnega športa, je v svoji avtobiografiji z naslovom Jaz sem Zlatan Ibrahimović med drugim razkril, da njegovo življenje ni bilo vedno lahko. Eden najtežjih trenutkov pa je bil tisti, ki bi moral biti najlepši. Ko se mu je rodil sin Maxi, je namreč zelo hitro postalo jasno, da se bori za življenje. »Opazili smo, da Maxi pogosto bruha in da se ne pridobiva na teži, ampak hujša. Nismo vedeli zakaj, nismo vedeli, ali je to normalno,« se nočne more, v katero se je sprevrglo veselje ob rojstvu sina, spominja Ibrahimović. »Še nikoli se nisem počutil tako nemočnega. Maxi je bil vsak dan šibkejši, videti je bil, kot da ga življenje zapušča,« je še dodal športnik.
Sina sta z ženo Heleno odpeljala v bolnišnico, nato se je izkazalo, da malček potrebuje nujno operacijo želodca. Novico je Zlatan izvedel sredi pomembnega sestanka in nemudoma odhitel v bolnišnico. »Ne spomnim se poti do bolnišnice, spomnim se le hodnikov in vonja po bolnišnici. Stekel sem do nekoga od zaposlenih in vprašal, kje je moj sin. Na koncu so me odpeljali v sobo, kjer je Maxi ležal v inkubatorju, manjši je bil kot kdaj koli prej, s cevmi v telesu in nosu. Mislil sem, da mi bo počilo srce. Takrat sem rekel Heleni: "Oba vaju imam rad, pomenita mi vse na svetu, ampak enostavno ne morem več. Pokliči me, če boš karkoli potrebovala,' in zbežal sem iz bolnišnice,« se še spominja Ibrahimović.
Na srečo je bila operacija uspešna in danes je Maxi povsem zdrav in prav nič drugačen od vrstnikov. Kljub temu si nogometaš ne more pomagati, da se mu trenutek, ko ga je skoraj izgubil, ne bi večkrat prikradel v spomin. Kot še pravi legendarni Šved, ob misli, kaj bi se lahko bilo zgodilo, dobi povsem nov pogled na svet in na tisto, kar je resnično pomembno.