
Galerija

Avstralci so se v teh dneh množično zgrinjali na plažo St. Kilda v Melbournu, a ne podnevi, kot bi pomislili na prvo žogo, pač pa ponoči. Privabila jih ni želja po kopanju v Indijskem oceanu, ampak osupljiva modra svetloba, ki se razteza vzdolž severozahodne obale Melbourna.
Na tem delu so se namreč razširile morske iskrnice, posebne bioluminiscenčne alge, ki ponoči ustvarjajo čarobno modro svetlobo.

Noctiluca scintillans, kakor se glasi njihovo latinsko ime, so na obali prvič opazili v nedeljo zjutraj. Že podnevi jih je opazil morski biolog Richard Pensak, ker je vedel, za kaj gre, pa se je na obalo vrnil ponoči. Alge, ki so podnevi videti kot svetlo rožnato-oranžni oblaček nad vodo, ki predvsem jezi kopalce, se ponoči prelevijo v sijoče lepotice, od katerih je težko umakniti pogled. Precej manj prikupen, vsaj za alge, je vzrok nastanka svetlobe – svetijo namreč, če se počutijo ogrožene.
Pensak meni, da gre za nekakšen obrambni mehanizem in da s svetlobo odvračajo morebitne plenilce. Kot je za Guardian povedala profesorica Shauna Murray, strokovnjakinja za alge in morska biologinja na Tehnološki univerzi v Sydneyju, imajo te alge posebne beljakovine, imenovane luciferaza, ki omogočajo, da ponoči svetijo.
Čeprav niso nova vrsta in so jih v Sydneyju prvič opazili leta 1860, pa so bile morske iskrnice v preteklosti v Avstraliji precej bolj redke. Njihov čas se je začel v devetdesetih letih, ko so se nenadoma začele pojavljati bolj množično. Krivdo za to gre pripisati segrevanju oceanov, ugotavljajo raziskave. Z višjimi temperaturami vode se namreč plasti oceanov manj mešajo, kar ustvarja pogoje, ki so ugodni za rast alg.
Čeprav se je lepo sprehoditi po obali in občudovati njihove lučke, pa množičnost morskih iskrnic v resnici ni dobra novica. Alge namreč predstavljajo nevarnost za morski ekosistem. Visoka vsebnost amonijaka in zmanjševanje ravni kisika v vodi lahko škodujeta ribam in drugim morskim organizmom.
Podnevi so rožnato-oranžne, ponoči pa se lesketajo modro.