Dizajnerski dojenčki: milijarderji vlagajo denar v gensko spreminjanje zarodkov

Po svetu vre razprava o »dizajniranih dojenčkih«. V igro zdaj vstopajo milijarderji iz Silicijeve doline, ki z milijoni financirajo podjetja za gensko urejanje zarodkov. Prepovedi očitno niso več ovira. Zgodba nas pelje k razvpitemu kitajskemu znanstveniku He Jiankuiju, ki je leta 2018 skrivaj ustvaril prve gensko spremenjene dojenčke – in s tem šokiral svet. Danes pa se podobni poskusi vračajo, tokrat z velikimi investicijami in ambicijami.

Ameriško zagonsko podjetje Preventive je oktobra oznanilo, da razvija tehnologijo za spreminjanje človeških zarodkov s pomočjo CRISPR-ja. Ustanovitelj Lucas Harrington je na platformi X sporočil, da je zbral 30 milijonov dolarjev. Denar prihaja z vrha tehnološke elite. Med vlagatelji sta direktor Coinbasea Brian Armstrong in Oliver Mulherin, mož šefa OpenAI-ja Sama Altmana. Harrington trdi, da se bo podjetje najprej posvetilo raziskavam varnosti: cilj je preprečevanje hudih genetskih bolezni. A Preventive ni edini. Podobne načrte imajo Manhattan Genomics in kalifornijski Bootstrap Bio.

FOTO: Nikolay Doychinov Afp

Zagovorniki pravijo, da bi spreminjanje zarodkov lahko bilo bistveno cenejše in učinkovitejše, saj se spremembe razmnožijo v vsa tkiva razvijajočega se človeka. Harrington ocenjuje, da bi postopek stal približno 5000 dolarjev na zarodek.

A težave so velike:

• CRISPR najprej prereže DNK, popravilo je lahko napačno ali nepopolno.
• Spremembe se dedujejo naprej, posledice so nepredvidljive.
• Ni znano, ali posegi zmanjšajo tveganje ene bolezni, medtem ko povečajo tveganje za druge.

»Dizajnerski dojenčki« samo še korak stran

Harrington zatrjuje, da se ukvarjajo le z boleznimi. A pot naprej se lahko hitro odpre: od popravil mutacij do ustvarjanja »zaščitnih« genov proti raku ali demenci, nato pa še do sprememb videza ali inteligence. Znanstveniki zato ostajajo previdni. Robin Lovell-Badge z instituta Francis Crick pravi: »Tehnološka industrija ima pogosto odnos: ‘Naredimo, pa bomo videli, kaj bo.’ Z ljudmi pa tako ne gre.«

FOTO: Blaž Samec

Ameriška agencija za hrano in zdravila takšnih poskusov ne sme niti vzeti v obzir, zato so se pojavile ideje o možnostih v drugih državah. A Harrington pravi, da je »prehitro razmišljati o kateri koli jurisdikciji«. Svet se premika proti nečemu, kar se je še pred petimi leti zdelo nedotakljivo. Milijarderji vlagajo enormne zneske, startupi rastejo, znanost napreduje – a vprašanja ostajajo: ali lahko varno spreminjamo človeško DNK? In predvsem – ali je to sploh moralno sprejemljivo?

Zdi se, da se era gensko »izboljšanih« dojenčkov približuje hitreje, kot si želimo priznati.