Med pogumom in nevarnostjo, po teku z biki zlomljene kosti

Meščani in obiskovalci Pamplone so se v teh dneh znova odeli v bela oblačila z značilnimi rdečimi rutami, po katerih je prepoznaven eden najbolj slovitih španskih festivalov. San Fermín, ki ga je pred sto leti, v romanu Sonce vzhaja in zahaja, opisal ameriški pisatelj Ernest Hemingway, je po svetu najbolj znan po jutranjih tekih pred biki. Vsako jutro po ozkih ulicah starega mestnega jedra proti areni steče šest bikov, nekateri od njih tehtajo več kot 600 kilogramov, in več udomačenih volov. Pred njimi se poženejo tekači, ki poskušajo preprečiti padce in upajo, da se ne bodo znašli pred njihovimi rogovi.

Proga do arene meri približno 850 metrov, tek traja le nekaj minut. Kljub temu se pogosto konča s padci in poškodbami. Letos so denimo med tretjim tekom – praznovanje se je začelo prejšnji teden in se konča danes – v bolnišnico prepeljali kar 15 ljudi, utrpeli so zlasti modrice, ureznine in zlomljene kosti, 29-letnega Američana je bik z rogom zabodel v levo ramo, 23-letni moški je utrpel pretres možganov.

Tekači z živalmi tečejo 850 metrov. FOTO: Vincent West/Reuters

Beli obrazi, rdeče rute in bikovi rogovi

Toda niti nevarnost niti protesti zagovornikov pravic živali Pamploncev doslej niso odvrnili od tradicije, ki je v svojem bistvu tesneje povezana z vero kot z biki. Festival je posvečen svetemu Ferminu, zavetniku Pamplone in Navarre, ki goduje 7. julija. Poleg koncertov, ognjemetov, parad in živahnega uličnega dogajanja ves čas potekajo tudi verske slovesnosti, med njimi procesija s kipom svetnika.

Posebno mesto na festivalu ima tudi tradicionalna parada Gigantes y Cabezudos. V sprevodu sodeluje osem približno štiri metre visokih lutk (Gigantes), ki predstavljajo štiri celine – Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. Vsako celino predstavljata kralj in kraljica, ki ob spremljavi tradicionalne glasbe plešeta po ulicah Pamplone. Za njimi prihajajo Cabezudos, figure z ogromnimi papirnatimi glavami, ki predstavljajo različne zgodovinske in ljudske like. Sprevod spremljajo tradicionalni navarski pihalni orkestri in godci z dudami, zato parada ni le vizualni spektakel, temveč tudi eden najbolj živahnih glasbenih dogodkov festivala.