Najbolj črn scenarij, pod vodo tudi Benetke in London

TAaljenje ledenih plošč na Antarktiki je ena največjih groženj za dvig morske gladine. Po študiji, ki jo je letos predstavila pariška Univerza Sorbona, bi lahko do leta 2300 propadlo do 59 odstotkov antarktičnih ledenih plošč, kar bi povzročilo dvig morske gladine za kar 10 metrov.

Regionalni vplivi tega dviga bi bili katastrofalni. Mesta in regije po svetu, kot so Glasgow in Bristol v Združenem kraljestvu ter celotna obala Floride, Louisiane in Teksasa v ZDA, bi bili pod vodo. V Evropi bi bile prizadete obalne regije od Calaisa v Franciji do Ringkobinga na Danskem, vključno z mesti, kot so Benetke, Montpellier, Sevilla in Lizbona. V Aziji bi imela velike težave številna mesta, med njimi Šanghaj.

Nizkoemisijski scenarij, po katerem bi globalno segrevanje omejili na manj kot 2 °C do leta 2300, bi ohranil večino ledenih plošč. V tem primeru bi bila ogrožena le ena od 64 ledenih plošč. Nasprotno pa bi visok emisijski scenarij, po katerem bi globalno segrevanje doseglo 12 °C, povzročil propad 38 ledenih plošč, kar bi prispevalo k omenjenemu 10-metrskemu dvigu morske gladine.

Vplivi taljenja antarktičnih ledenih plošč

Raziskovalci poudarjajo, da so njihovi izračuni konservativni in da bi lahko dejansko tanjšanje, umik ali propad ledenih plošč nastopili prej, odvisno od njihove občutljivosti na druge procese, kot so poškodbe, razpoke in lomljenje ledenih ploskev.

Čeprav se leto 2300 zdi daleč, bodo vplivi taljenja antarktičnih ledenih plošč vidni že prej. Raziskave kažejo, da bo obdobje med letoma 2085 in 2170 ključno, saj bo takrat največ ledenih plošč postalo nestabilnih. To pomeni, da bodo posledice dviga morske gladine zaradi taljenja ledu občutile že naslednje generacije. Mnogo območij bo postalo neprimernih za bivanje, kar bo povzročilo množične migracije in gospodarske izgube.