
Galerija

Znanstveniki z avstralske Univerze Griffith so ugotovili, da je lovec nabiralec v Indoneziji v času zadnje ledene dobe žvečil oziroma sesal betelove oreščke. Ti povzročajo blago evforijo in povečano budnost, še danes pa jih uživajo po vsej azijsko-pacifiški regiji.
»Čeprav je v zahodnih družbah slabo znana, gre za četrto najbolj razširjeno psihoaktivno snov na svetu – takoj za alkoholom, kofeinom in nikotinom,« pravi profesor Adam Brumm, ki je vodil raziskavo. Do zdaj je prevladovalo mnenje, da so ljudje začeli uživati droge v neolitiku, pred približno 13.000 leti. Nove ugotovitve pa dokaze o uporabi drog umeščajo več kot 10.000 let nazaj v preteklost.
Raziskovalci so prišli do novih ugotovitev na indonezijskem otoku Sulavezi, kjer so odkrili ostanke dveh ljudi, ki sta živela od nabiralništva. Prvi izvira iz obdobja pred 25.000 do 16.000 leti, drugi pa iz obdobja pred 7600 do 6300. Oba sta imela zelo nenavaden vzorec obrabe zob, za katerega so značilne globoke, zaobljene brazde. Raziskovalci so s podrobnejšo analizo ugotovili, da so zobje obeh lovcev nabiralcev tako poškodovani zaradi dolgotrajnega sesanja trdih in abrazivnih semen betelovih oreščkov. Ti so bili vzrok za močno obrabo zob in tudi za hude težave z njimi.

Za raziskovalce so ugotovitve pomembne tudi zato, ker kažejo, da so ljudje posegali po psihoaktivnih snoveh že precej davneje v zgodovini, kot so sprva domnevali. »Sesanje betelovih oreščkov, ki se je na otoku Sulavezi pojavilo pred kar 25.000 leti – torej precej pred začetkom kmetijstva –, bi lahko bilo najstarejši dokaz o uporabi drog na svetu,« še meni profesor Adam Brumm. Ta starodavna praksa je predhodnica danes znanega žvečenja betelovih oreščkov, ki kaže, da so nekatere sodobne oblike uživanja drog globoko zakoreninjene v tradicijah nabiralcev.