Neandertalci so hodili k zobarju, vrtanje v zob z ostrim kamnitim orodjem je bilo boleče

Neandertalci, naši sorodniki iz starodavnih in že izumrlih človeških vrst, so si očitno popravljali tudi zobe. Raziskovalna skupina iz ruskega mesta Sankt Peterburg je v jami Čagirska, paleolitskem najdišču v južni Sibiriji, odkrila 59.000 let star kočnik. Študija, ki je bila objavljena v reviji Plos One, opisuje globoko luknjo v središču tega zoba, ki sega vse do zobne pulpe.

»Navdušila nas je nenavadna oblika vdolbine na žvečilni površini zoba. Ni ustrezala tipičnemu vzorcu kariesnih lezij, ki jih vidimo pri Homo sapiensu. Poleg tega so jasno vidne praske kazale na to, da vdolbina ni bila posledica naravne poškodbe, temveč namernega delovanja,« je povedala Alisa Zubova iz Kunstkamere, muzeja in sanktpeterburškega raziskovalnega inštituta pod okriljem Ruske akademije znanosti.

Odkrili so ga v jami Čagirska, paleolitskem najdišču v južni Sibiriji.

Arheološka odkritja so že dokazala

S pomočjo poskusov na treh človeških zobeh je raziskovalna skupina prišla do sklepa, da so lahko neandertalci karies takrat dovolj učinkovito odstranjevali z vrtanjem z ostrim, tankim kamnitim orodjem. Takšno zdravljenje je moralo biti, tako strokovnjaki, nedvomno boleče, a je verjetno omililo bolečino, ki jo je povzročilo vnetje. Takšen zobozdravstveni poseg je bil doslej dokumentiran zgolj v zgodovini Homo sapiensa, se pravi obstoječe vrste človeka.

Arheološka odkritja so že dokazala, da so neandertalci uporabljali zobotrebce za odstranjevanje delcev hrane med zobmi. Znano je tudi, da je ta izumrli sorodnik sodobnega človeka uporabljal različne rastline kot zdravilo.