Nič več negotovosti v nobenem delu telesa: strokovnjaki bi demenco zdravili z Viagro

Tak pristop je hitrejši, varnejši in bistveno cenejši kot razvoj popolnoma novih terapij. Najnovejša analiza nakazuje, da bi lahko znano zdravilo za erektilno disfunkcijo imelo presenetljiv potencial tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Mednarodna skupina 21 strokovnjakov je pred kratkim oblikovala seznam 80 zdravil, ki bi lahko bila uporabna pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Med njimi izstopajo trije najobetavnejši kandidati, in sicer Sildenafil (Viagra), Zostavax (cepivo proti Herpesu zostru) ter Riluzol (zdravilo za amiotrofično lateralno sklerozo). Vsa tri zdravila so bila v preteklosti že povezovana z vplivom na zmanjšanje tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni, tokratna analiza pa dodatno potrjuje njihov potencial. Za vse tri so tudi že izvedli laboratorijske raziskave, epidemiološke študije in prva klinična testiranja, ki potrjujejo teoretične ugotovitve. Prednost je tudi, da so vsa tri zdravila relativno brez stranskih učinkov, kar je pri starejši populaciji izjemnega pomena.

Kako naj bi delovala?

Viagra deluje tako, da širi krvne žile in izboljšuje pretok krvi. Prav ta mehanizem naj bi imel potencialne koristi tudi za možgane. Nekatere študije kažejo, da bi lahko zmanjšal kopičenje toksičnega tau proteina, ki je značilen za Alzheimerjevo bolezen. Cepivo Zostavax naj bi delovalo nekoliko drugače, ni še znano točno kako, a raziskave nakazujejo, da zmanjšuje tveganje za razvoj demence skozi krepitev imunskega sistema. Riluzol medtem preprečuje propadanje nevronov in uravnava kemične procese v možganih, ki so povezani z nevrodegenerativnimi boleznimi.

Naslednji ključni korak bodo obsežna klinična preskušanja, ki bodo dala največ informacij. Alzheimerjeva bolezen je izjemno kompleksna, saj na njen razvoj vpliva več dejavnikov, katerih medsebojno delovanje še vedno ni povsem razjasnjeno. Pristop skozi zdravljenja bolezni s predobstoječimi zdravili, razvitimi za drug namen, je v preteklosti že prinesel pomembne preboje v medicini, zato obstaja realno upanje, da bi lahko podoben uspeh dosegli tudi pri Alzheimerjevi bolezni.