Od majevskega koledarja do Halleyjevega kometa: zakaj verjamemo v sodni dan?

Minilo je že 13 let, odkar naj bi človeštvo po nekaterih razlagah doživelo popoln konec. Maji naj bi napovedali apokalipso, svet pa naj bi se končal 21. decembra 2012. A zgodilo se ni nič. 22. december se je začel povsem običajno – tako kot vsi dnevi za njim. Kljub temu je histerija okoli majevskega koledarja postala ena najbolj razvpitih napovedi »sodnega dne« v zgodovini.  Panika okoli decembra 2012 je temeljila predvsem na nerazumevanju majevske kulture in njihovega koledarja. Ta datum je namreč označeval konec velikega cikla 13 baktunov, obdobja približno 5.125 let v tako imenovanem koledarju dolgega štetja.

Za Maje to ni pomenilo uničenja sveta, temveč konec ene dobe in začetek nove – podobno kot mi praznujemo prehod v novo leto. Strokovnjaki so več let opozarjali, da apokalipsa nima nobene znanstvene ali zgodovinske podlage. Mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino je poudaril, da od približno 15.000 znanih majevskih zapisov le dva sploh omenjata leto 2012 – in nobeden ne napoveduje katastrofe. »Prerokbe za leto 2012 preprosto ne obstajajo. Gre za marketinško zablodo,« je takrat izjavil mehiški strokovnjak za hieroglife Erik Velásquez. Raziskovalec Sven Gronemeyer je dodatno pojasnil, da se je datum nanašal na simbolni »povratek Bolon Jokteja«, majevskega boga stvarjenja in vojne. Šlo je za dan ustvarjanja, ne za dan uničenja.

Planeti, sončne nevihte in tektonski kaos – domišljija brez meja

Bližje, ko je bil domnevni konec, več teorij se je pojavljalo. Ena najbolj priljubljenih je govorila o skrivnostnem planetu X oziroma Nibiruju, ki naj bi se zaletel v Zemljo. Nasa je teorijo hitro zavrnila in pojasnila, da bi tak planet opazili že leta prej – vendar ga ni. Drugi so napovedovali smrtonosne sončne nevihte, ki naj bi uničile električna omrežja in zažgale planet. Čeprav sončne nevihte obstajajo, je bil sončni maksimum leta 2013 celo šibkejši od povprečja. Pojavljale so se tudi napovedi katastrofalnih potresov in premika Zemljine osi, a geologi so potrdili, da je bilo leto 2012 povsem povprečno glede potresne aktivnosti.

Apokalipsa ni nov izum – strašila nas je že stoletja

Strah pred koncem sveta spremlja človeštvo že od nekdaj. Leta 1806 je v angleškem Leedsu izbruhnila panika, ker naj bi kokoš znesla jajca z napisom »Kristus prihaja«. Ljudje so drli gledat čudež – dokler niso razkrili, da je lastnik sporočila pisal sam in jajca vračal v kokošnjak. Leta 1910 je prelet Halleyjevega kometa povzročil množično histerijo. Časopisi so svarili, da rep kometa vsebuje strupeni cianogen. Ljudje so kupovali plinske maske in celo »tablete proti kometu«, čeprav so znanstveniki zagotavljali, da nevarnosti ni.

Antropologi in sociologi menijo, da ljudje v obdobjih negotovosti iščejo velike razlage in tolažbo v ideji, da vse sledi nekemu višjemu, nevidnemu načrtu. »Skoraj kot da bi iskali dokaze za prihajajočo apokalipso. To je povezano z ogromno negotovostjo, ki danes vlada v svetu,« pravi antropolog Wade Davis. Oblike apokalipse se spreminjajo, datumi prihajajo in odhajajo, konec sveta pa se nikoli ne zgodi. A strah ostaja. Morda zato, ker je lažje verjeti v velik konec, kot se soočiti z zapleteno, nepredvidljivo resničnostjo, v kateri živimo. In tako – kljub vsem napovedim – svet še vedno stoji, poroča Telegraf.rs.

Preberite še:

Prerokba Babe Vange za leto 2025 je naravnost zastrašujoča

Kateri astrološki znak bi preživel apokalipso

Bliža se kozmična apokalipsa, NASA razkriva datum konca sveta

Srhljiva prerokba, Nostradamus in Baba Vanga napovedujeta grozljivo prihodnost