
Galerija

Mauricio Hoyos iz Mehike, morski biolog z več kot 30-letnimi izkušnjami pri preučevanju morskih psov v njihovem naravnem okolju, je bil na raziskovalnem potovanju v Kostariki, ko ga je septembra napadel morski pes.
Na obrazu ima vidne brazgotine, vseeno pa upa, da bo samico galapaškega morskega psa spet srečal.

Tak ugriz je običajno posledica vedenja živali, ko se soočijo z zaznano grožnjo. »Ta velikanska samica, dolga med 3 metri in 3,5 metra, je plavala mimo in se odpravila proti dnu, jaz pa sem se postavil tako, da bi jo označil na dnu hrbtne plavuti,« je povedal za BBC. A ta se je odzvala drugače kot druge.
»Spustil sem glavo in čutil, da se njena spodnja čeljust zariva v moje lice, zgornja čeljust pa v mojo glavo. Znotraj njenih čeljusti sem bil, si predstavljam, sekundo, nič več, nato pa jo je preprosto spet odprla,« je še opisal dogodek.
Spustil sem glavo in čutil, da se njena spodnja čeljust zariva v moje lice.
Samica galapaškega morskega psa je s svojimi 29 nazobčanimi zobmi Hoyosu pretrgala zračno cev njegovega potapljaškega aparata. Napad morskega psa je preživel, vendar je bil še vedno v smrtni nevarnosti.
Imel je manj kot minuto časa, da doseže površino: »Ker nisem videl ničesar, sem iskal svetlobo. Začel sem plavati navzgor, zelo usklajeno, ker sem se želel izogniti neenakomernim gibom, ki bi privabili morskega psa.« Ko je dosegel gladino, so ga potegnili na krov. Hoyos je pojasnil, da bolečine še dolgo ni čutil: »Očitno sem imel v sistemu adrenalin, ugriz ni tako bolel.«