Psička ga je grela, da ni zmrznil

Na silvestrovo nekaj pred pol enajsto uro se je 64-letni Bob, ki ne želi izdati svojega priimka, odločil, da bo šel ven po drva za kamin. Možakar je svojo hišo v mestu Petoskey v Michiganu zapustil zgolj v dolgih spodnjicah, copatih in majici. Že tisočkrat poprej se je odpravil do pet metrov oddaljenega lesa, a tokrat mu je v copatih spodrsnilo. Tako nesrečno je padel, da se ni mogel več premikati. Začel je klicati na pomoč, a njegov najbližji sosed je oddaljen skoraj pol kilometra. Na srečo ga je slišala njegova petletna zlata prinašalka. »Kričal sem na pomoč, ko je prišla moja Kelsey,« se spominja Bob. »Zjutraj sem bil že čisto brez glasu, nisem mogel klicati, Kelsey pa je še kar lajala, ves čas je ostala ob meni in me grela s svojim telesom.«

V snegu je ležal dolgih 20 ur, vmes so se temperature spustile do minus pet stopinj. Psička se je vmes na vso moč trudila, da bi ga ohranila pri življenju. Med drugim se je ulegla na njega in ga vztrajno lizala po obrazu in rokah, da ne bi zaspal. Po 19. urah je izgubil zavest. »Začela je silovito tuliti, kar je slišal moj sosed.« Okoli pol sedmih zvečer na novega leta dan je bil Bob rešen. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so se čudili, da je vse skupaj preživel. Odnesel jo je celo brez ozeblin, imel pa je zamaknjena vretenca. »Zanimivo je, da se je kmalu spet začel premikati,« se ne more načuditi zdravnik dr. Colen, ki je prepričan, da je Bobu psička rešila življenje.