Saj ni res, pa je: vojna celo med šimpanzi, razdelili so se v dve frakciji

V ugandskem narodnem parku Kibale živi skupina šimpanzov. Čeprav so nekoč živeli v sožitju, so se razdelili v dve frakciji, zahodno in osrednjo, ki pa sta zdaj v »državljanski vojni«, za seboj puščata celo smrtne žrtve. Natančnega razloga, zakaj se je to zgodilo, raziskovalci ne poznajo, prav tako ne vedo, kako se bo vojna razpletla.

Junija 2015 je Aaron Sandel, sokoordinator projekta Ngogo Chimpanzee Project, opazoval skupino šimpanzov v narodnem parku Kibale, piše CNN, povzema pa portal N1.si. Nenadoma je opazil, da so utihnili. Več jih je začelo delati grimase, ki kažejo na nervozo. Drugi so se začeli dotikati med seboj, da bi se pomirili. V daljavi je bilo slišati še druge šimpanze, a to ni bilo nič nenavadnega. Najmanj dve desetletji so šimpanzi v Ngogu tvorili izjemno veliko skupnost, ki je na vrhuncu štela več kot 200 primerkov, živečih v sožitju. Ko je Sandel zagledal še več prihajajočih šimpanzov, se primati niso združili na običajen način – z glasnim kričanjem, trepljanjem po hrbtu in držanjem za roke. Nekateri so se zbežali. Člani nekdaj tesno povezane skupine so se nenadoma začeli obnašati kot tujci.

Sandel ta dan označuje za začetek razkola, ko se je velika skupina začela organizirati v dve frakciji, danes znani kot zahodni in osrednji šimpanzi. Nasilje med skupinama se je odtlej stopnjevalo, napadi pa večkrat na leto vodijo v smrt odraslih in mladičev. Nova študija, objavljena v reviji Science, dokumentira t. i. šimpanzjo državljansko vojno, redek pojav, za katerega ocenjujejo, da se zgodi približno vsakih 500 let in je bil doslej opažen le enkrat. Sodelujoči pri projektu Ngogo Chimpanzee Project, ki je bil ustanovljen 1995., sprva niso verjeli, da se bo sicer velika skupina šimpanzov razdelila, saj niso opazili znakov razkola. Tudi okolje je omogočalo življenje veliki skupini, saj je bilo območje bogato s hrano in drevjem.

Razdelili so si teritorij. FOTO: Aleksey Maro/uc Berkeley Via Reuters

A dve desetletji pozneje se je stanje spremenilo. Če so se pred razkolom šimpanzi v Ngogu lahko sprehajali po celotnem območju, je teritorij danes razdeljen na dva dela, z mejo približno na sredini. Šimpanzi, večinoma samci, patruljirajo, da bi drug drugega ohranjali na razdalji. Meja se nenehno spreminja, trenutno pa kaže, da jo zahodni potiskajo vse bolj proti vzhodu. Zahodni šimpanzi so bolj agresivni: med letoma 2018 in 2024 so organizirali do 15 patrulj na štiri mesece ter v povprečju ubili enega odraslega in dva mladiča na leto iz osrednje skupine, kaže študija. Zdi se, da imajo zahodni šimpanzi prednost, verjetno zaradi zgodnje povezanosti, je dejal Sandel. Do zdaj je bilo ubitih sedem odraslih in 17 mladičev iz osrednje skupine, še 14 jih pogrešajo in bi bili prav tako lahko žrtve napadov. Raziskovalci ne morejo z gotovostjo pojasniti, zakaj se je vojna začela, imajo pa nekaj teorij. Skupnost je doživela spremembe v hierarhiji dominance, kar je vplivalo na medsebojne odnose. Domnevajo, da so k razpadu prispevali smrt več šimpanzov leta 2014 iz neznanih vzrokov, sprememba alfa samca leta 2015 in epidemija bolezni dihal leta 2017, še povzema portal.