Skrivnostni nerazložljivi krogi na Dolenjskem, obdani s plitvim jarkom: ljudje iščejo razlage (FOTO)

V gozdovih in na drugih manj dostopnih območjih Dolenjske naj bi se vsakih nekaj kilometrov pojavljali pravilni krogi, ki jih je mogoče opaziti tudi na terenu. Ob robu imajo plitek jarek, v premeru pa merijo približno 15 do 20 metrov. Njihov izvor zaenkrat ni znan, zato so se na spletu ugibanj lotili tudi tuji strokovnjaki.

So povezani s staroverci?

Ena od hipotez jih povezuje s staroverskimi oziroma predkrščanskimi svetišči. Tisti, ki verjamejo v to razlago, so opozorili na delo Pavla Medveščka - Klančarja in njegovo knjigo Iz nevidne strani neba: Razkrite skrivnosti staroverstva. Medvešček je več desetletij zbiral pričevanja o staroverskem izročilu predvsem na Primorskem in v Posočju. V njegovih zapisih se pojavljajo tudi posebni sveti kraji, jame, izviri in krožno oblikovani prostori.

Podobne strukture naj bi se pojavljale tudi na območjih Kanalskega Vrha, Banjšic in Bat, kjer naj bi bilo več krajev, povezanih s staroverskim izročilom, vse od Belega brda in Kačje jame do izvira, ob katerem naj bi bila dva podobna kroga. Po ljudskem izročilu naj bi eden predstavljal pozitivni, drugi negativni prostor. Toda podobnost sama po sebi še ni dokaz. Tudi avtor hipoteze o svetiščih je v razpravi poudaril, da gre za njegovo osebno razlago, ne za arheološko potrjeno dejstvo.

Dodatno zanimanje vzbuja dejstvo, da naj bi nekaj struktur ležalo zelo blizu prazgodovinskih gradišč. Dolenjska je sicer izjemno bogata z arheološkimi ostanki železne dobe, predvsem z utrjenimi višinskimi naselji in gomilnimi grobišči. Zato možnost povezave ni nemogoča, vendar bližina sama še ne pomeni, da so krogi enake starosti ali namena. 

Oglarske kope? Morda, a manjka pomemben dokaz

Druga razlaga je precej bolj vsakdanja: da gre za ostanke nekdanjih oglarskih kop. Takšne krožne ploščadi so po evropskih gozdovih zelo pogoste. Na njih so nekoč kuhali oglje, zato so lahko danes videti kot pravilne, rahlo poglobljene ali izravnane krožne strukture. Avtor opažanj pa tej možnosti nasprotuje, saj naj pri teh krogih ne bi našli ožganin oziroma ostankov oglja. Brez analize tal tega sicer ni mogoče dokončno potrditi ali izključiti.

Krožne zemeljske strukture so znane tudi drugod po Evropi, vendar imajo zelo različne izvore. Lahko gre za grobišča, gomile, oglarske ploščadi, obrambne strukture ali ostanke drugih človekovih dejavnosti. Prav zato samo iz oblike kroga ni mogoče sklepati, čemu je služil. Največ odgovorov bi lahko dali lidar, terenski pregled in arheološke sonde. Že plasti zemlje pod površjem bi lahko pokazale sledi oglja, keramike, kamenja ali drugih ostankov, ki bi pomagali določiti starost in namen teh struktur. Dokler jih ne pregledajo arheologi, pa nobene od teh teorij ni mogoče potrditi.