
Galerija

Ali je mogoče, da je na Zemlji že milijone let pred človekom obstajala tehnološko razvita civilizacija? To nenavadno vprašanje si že nekaj let zastavljata astrobiolog Adam Frank z Univerze v Rochestru in Nasin klimatolog Gavin Schmidt, ki sta svojo zamisel poimenovala silurijska hipoteza. Ob tem poudarjata, da ne trdita, da je takšna civilizacija res obstajala, ampak želita ugotoviti, ali bi po tolikšnem času zanjo sploh lahko našli dokaze.
Ideja se je rodila leta 2017, ko je Frank med pogovorom o zunajzemeljskem življenju dejal, da na Zemlji pred ljudmi zagotovo ni bilo drugih civilizacij. Schmidt ga je prekinil s preprostim vprašanjem: »Kako pa to veš?« Prav to vprašanje je vodilo do znanstvenega članka, objavljenega leta 2018. Raziskovalca sta izhajala iz dejstva, da se površje Zemlje neprestano spreminja. Tektonske plošče, vulkani, erozija in oceani skozi milijone let izbrišejo skoraj vse sledi. Tudi če bi nekoč obstajala civilizacija, primerljiva z današnjo, njena mesta, ceste in stavbe najverjetneje ne bi preživeli tako dolgega obdobja. Fosili prav tako niso zanesljiv dokaz, saj se ohrani le zelo majhen delež vseh organizmov.
Znanstvenika menita, da bi bili veliko bolj verjetni dokazi zapisani v geoloških plasteh. Če bi neka starodavna civilizacija močno spremenila ozračje ali kemijsko sestavo planeta, bi lahko za seboj pustila kemične »prstne odtise«, podobno kot jih danes ustvarja človeštvo z izpusti ogljikovega dioksida, plastiko, težkimi kovinami in drugimi obstojnimi onesnaževali.
Frank in Schmidt v članku izpostavljata tudi, da je človeška industrijska civilizacija stara le približno 300 let, kar je v primerjavi z geološko zgodovino Zemlje praktično trenutek. Če bi podobna civilizacija obstajala pred več deset ali celo sto milijoni let, bi danes najverjetneje iskali le posredne kemične sledi, ne pa mest, cest ali fosilov. Opozarjata tudi, da je bila na Zemlji pred približno 56 milijoni let velika podnebna sprememba presenetljivo podobna današnji – v geoloških zapisih je zaznati hiter dvig koncentracije ogljika, segrevanje ozračja, zakisanje oceanov in množično izumiranje vrst. Čeprav za ta dogodek obstajajo prepričljive naravne razlage, znanstvenika poudarjata, da je njihova hipoteza predvsem način razmišljanja o tem, katere sledi tehnološke civilizacije bi sploh lahko preživele milijone let in kako bi jih razlikovali od naravnih geoloških procesov.

K razmišljanju ju je spodbudilo tudi skrivnostno obdobje izpred približno 55 milijonov let, znano kot paleocensko-eocenski toplotni maksimum. Takrat so se globalne temperature močno zvišale, v ozračje je prišla velika količina ogljika, številni ekosistemi pa so doživeli dramatične spremembe. Večina znanstvenikov dogodek pripisuje naravnim procesom, vendar Frank in Schmidt opozarjata, da je zanimivo vprašanje predvsem to, kako bi sploh ločili naravne in morebitne umetne vzroke, če bi bili stari več deset milijonov let.
Ob tem poudarjata, da silurijska hipoteza ni dokaz o izgubljeni civilizaciji. Nasprotno – gre za miselni eksperiment, ki odpira vprašanje, kakšne sledi bo za seboj pustila naša civilizacija in ali bodo čez milijone let sploh še prepoznavne. Mnogi strokovnjaki menijo, da bi tako obsežna industrijska družba, kot je današnja, skoraj zagotovo pustila jasne geološke dokaze, zato možnost pretekle civilizacije, primerljive z našo, ocenjujejo kot zelo malo verjetno.