Šofer vsak dan skoči za 70 let v preteklost

V Riddletonu na severu Anglije živi možakar, ki ga sosedje gledajo nekoliko postrani. Ne morejo se odločiti, ali gre za prismuknjenca ali zgolj za strastnega zbiralca, ki se je nekoliko izgubil v lastni domišljiji. Sprva so mislili, da ga bo obsedenost s 30. leti minulega stoletja kmalu minila, zgodilo pa se je nasprotno. Nekateri iz soseske so se mu celo pridružili.

Vse v slogu

Vsako popoldne, ko se voznik avtobusa Michael McTigue vrne iz službe in odpre vrata svojega doma, stopi skozi luknjo v času in skoči za 70 let v preteklost. Prav vsaka podrobnost v notranjosti njegovega doma ustreza obdobju med dvema svetovnima vojnama. Na mizici na hodniku ga čaka starodavni telefon, zraven stoji svetilka v slogu art deco. Na zidovih visijo slike iz tistega obdobja, stara ogledala in ure. V garderobni sobi, ki je postala ropotarnica, mrgoli najrazličnejših starin. Michael je ves čas oblečen v starodavna oblačila, le v službi si mora nadeti šofersko uniformo. »Moja oblačila so tudi iz tega obdobja. Ker sem visok, mi jih izdela krojač, vendar uporabi avtentične materiale. V 30. letih ni bilo veliko ljudi, ki bi bili visoki 192 centimetrov.«

Izgubljen potnik skozi čas

Prav vse v njegovem življenju je podrejeno tistemu obdobju. Michael tako sploh nima pralnega stroja, vse perilo pere na roke. Pri tem zahtevnem opravilu si pomaga z ožemalnikom iz leta 1938. »V resnici sem izgubljeni potnik skozi čas. Star sem 45 let, ne bom se več spremenil. Rad imam tista leta, to so bili bistveno preprostejši časi.« Starine in druge predmete kupuje na sejmih in garažnih razprodajah. Pri kupovanju in iskanju starin mu pomaga soseda Pam Robinson, ki je tudi sama postala navdušenka nad tistim obdobjem. Po hiši in vrtu ima nameščene gramofone, ki predvajajo glasbo iz obdobja vinilnih plošč. »Ljudje so prepričani, da sem norec, vendar je to moja strast,« je zadovoljen Michael.