
Galerija

Nad prostranimi bazeni ulcinjskih solin vsako leto zaplapola na desettisoče kril. Flamingi, pelikani, čaplje in številne druge ptice se tu ustavijo na dolgi poti med Evropo in Afriko. Prizor je osupljiv: plitva voda se blešči pod soncem, nad njo pa se dvigajo jate ptic, ki so v tem nenavadnem kotičku Črne gore našle počivališče, hrano in zavetje.
Ulcinjske soline veljajo za enega najdragocenejših ptičjih habitatov na Jadranu. Območje je več kot štirikrat večje od newyorškega Centralnega parka, strokovnjaki pa opozarjajo, da tam živi ali se ustavlja več kot odstotek svetovne populacije najmanj sedmih vrst ptic. Za ljubitelje narave je to skoraj pravljičen kraj. Ptice se sprehajajo med plitvimi bazeni, iščejo hrano v mulju in se ob večerih zbirajo v velikih jatah.
Ta izjemna pokrajina ni nastala povsem naravno. Pred skoraj stoletjem so nekdanjo laguno spremenili v mrežo plitvih bazenov, v katerih so pridobivali sol. Delavci so vanje črpali morsko vodo in skrbeli, da je ostajala dovolj plitva za izhlapevanje. Soline niso bile pomembne le za ptice. Bile so velik delodajalec in vir ponosa za domačine.
Proizvodnja soli se je ustavila leta 2013. Z njo se je končalo tudi črpanje vode, ki je desetletja vzdrževalo občutljivo ravnovesje bazenov.
Če bodo soline izginile, tudi ptic ne bo več.
»Če bomo čakali, te pokrajine čez tri leta verjetno ne bomo več videli takšne, kot je danes,« je za AFP opozorila okoljska aktivistka Zenepa Lika. Po njenih besedah vsako leto brez obnove pomeni novo izgubo biotske raznovrstnosti. Če bi soline izginile, posledic ne bi občutile le ptice v Črni gori, temveč vrste na eni najpomembnejših selitvenih poti v Evropi.

Kljub skrb vzbujajočemu stanju se zdaj vendarle kaže žarek upanja. Črnogorska vlada in Ulcinj sta napovedala skupno podjetje, vredno štiri milijone evrov, ki naj bi območje upravljalo kot naravni rezervat in znova zagnalo proizvodnjo soli. Žal pa gredo načrti počasneje, kot bi si želeli okoljevarstveniki.