
Galerija

Podzemna svinjka (Orycteropus afer) je ena najbolj nenavadnih živali podsaharske Afrike. Ime je dobila zaradi značilnega rilca in izjemne sposobnosti kopanja. Videti je kot mešanica prašiča, zajca in kenguruja in je posebnež med sesalci. Spada v red cevozobcev, ime tega izhaja iz nenavadne zgradbe njenih zob, ki so sestavljeni iz cevk.
Je nočna žival, podnevi počiva v rovih, ponoči pa se odpravi na lov za mravljami in termiti. Pri tem ji pomaga izjemen voh. Dolg gobec skriva zapleten nosni sistem, s katerim lahko izsledi hrano tudi na daljavo. Termite in mravlje zazna tudi, če so približno meter pod zemljo. Ko najde plen, je učinkovita. Z močnimi kremplji razbije termitnjake, nato pa s približno 30 centimetrov dolgim lepljivim jezikom pobira žuželke. V eni noči naj bi pojedla tudi do 50.000 mravelj in termitov. Hrane skoraj ne žveči, pogoltne jo, delo pa nato opravi njen mišičasti želodec.
Termite zavohajo meter globoko pod zemljo.
Je prava mojstrica podzemlja. Njeni rovi so lahko dolgi od 9 do 12 metrov, njena zapuščena skrivališča pogosto uporabijo druge afriške živali, med njimi bradavičaste svinje, divji psi, kače in sove. Čeprav je v osnovi plašna in samotarska žival, ki se ljudem najraje izogne, lahko postane nevarna, če se počuti ogroženo ali ujeto. Takrat se brani z močnimi kremplji, s katerimi lahko povzroči večje poškodbe. Prav s kremplji se uspešno brani pred velikimi plenilci, kot so levi in leopardi. Samica po približno sedmih mesecih brejosti skoti enega mladiča. Ta ima mehko kožo in po nekaj tednih že spremlja mater pri nočnih pohodih. Prvih nekaj mesecev živi v njenem rovu, nato pa se postopoma osamosvoji. Samci ne sodelujejo pri vzgoji mladičev. Vsaka odrasla podzemna svinjka ima svoje območje, ki ga označuje z vonjem iz posebnih žlez.
